Jedro

Tožnik ni zatrjeval in tudi ne izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Prav tako pri Ministrstvu za pravosodje ni evidentiran v evidenci oseb z opravljenim pravniškim državnim izpitom. To pomeni, da je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.

Izrek

Pritožba zoper sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1409/2023-6 z dne 3. 7. 2024 se zavrže.

Obrazložitev

1.S sklepom I U 1409/2023-6 z dne 3. 7. 2024 je tukajšnje sodišče ustavilo postopek na podlagi drugega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da tožnik v postavljenem roku ni plačal sodne takse, plačilo slednje pa je procesna predpostavka za obravnavo tožbe.

2.Sodišče je dne 2. 8. 2024 prejelo vlogo tožnika, ki jo je obravnavalo kot pritožbo zoper izpodbijani sklep.

3.Pritožbe ni vložila upravičena oseba.

4.Drugi odstavek 22. člena ZUS-1 določa, da lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je že presojalo Ustavno sodišče RS in v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2018, ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.

5.V skladu s četrtim odstavkom 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sme dejanja v postopku opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ima opravljen pravniški državni izpit. Po četrtem odstavku 343. člena ZPP pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice.

6.Tožnik je vložil pritožbo zoper izpodbijani sklep, pri čemer ni zatrjeval in tudi ne izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Sodišče je pri upravljavcu uradnih evidenc, Ministrstvu za pravosodje, v upravnem sporu I U 1684/2024 preverilo, ali ima tožnik opravljen pravniški državni izpit. Iz elektronskega sporočila ministrstva z dne 19. 12. 2024 izhaja, da tožnik ni evidentiran v evidenci oseb z opravljenim pravniškim državnim izpitom.

7.Glede na zgoraj citirane zakonske določbe to pomeni, da je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima. Sodišče poudarja je bil tožnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa izrecno opozorjen, da lahko pritožbo vloži le po kvalificirani osebi, prav tako pa je bil opozorjen na pravne posledice, to je zavrženje pritožbe, če bo pritožbo vložil sam.

8.Ker po prvem odstavku 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS- 1 sodnik brez naroka zavrže prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo, je sodišče glede na obrazloženo odločilo, da se pritožba kot nedovoljena na tej pravni podlagi zavrže.

9.Sodišče o tožnikovem podrednem predlogu za ugotovitev ničnosti po 6. točki drugega odstavka 279. člena ZUP ni odločalo, saj je že po smislu nemogoče, da bi sodišče ugotovilo, da je njegov lasten sklep o zavrženju tožbe ničen. Tožnik se tukaj sklicuje tudi na napačno pravno podlago, saj gre za 6. točko prvega odstavka 279. člena ZUP, zatrjevane ničnosti pa niti ne pojasni in jo zgolj navrže. Poleg tega, pa se ta zakonska določba nanaša na potencialno uveljavljanje ničnosti tekom upravnega postopka ali upravnega spora v zvezi z izpodbijanim upravnim aktom in ne sodnimi odločbami.