Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSC Sklep Cp 212/2023

ECLI:SI:VSCE:2023:CP.212.2023 Civilni oddelek

zaslišanje izvedenca pisno izvedensko mnenje
Višje sodišče v Celju
10. oktober 2023

Povzetek

Sodna praksa se osredotoča na vprašanje zaslišanja izvedenca in pravilnosti izvedeniških mnenj v postopku delitve nepremičnine. Pritožnica je zatrjevala, da je sodišče kršilo pravila postopka, ker ni zaslišalo izvedenca, kljub njenim pripombam, ki naj bi nakazovale dvome o pravilnosti mnenja. Sodišče je zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep prve stopnje, ker je menilo, da pripombe niso zadostovale, da bi bilo potrebno zaslišanje. Poudarjeno je bilo, da je potrebno zaslišanje izvedenca presojati individualno in da nestrinjanje s mnenjem ni dovolj za določitev novega izvedenca.
  • Zaslišanje izvedenca in kršitve pravdnega postopkaAli je sodišče kršilo pravila pravdnega postopka, ko ni zaslišalo izvedenca, ki je podal pisno izvedeniško mnenje, kljub temu da so bile predložene pripombe, ki naj bi povzročile dvom v pravilnost mnenja?
  • Utemeljenost pritožbe glede izvedeniških mnenjAli je pritožbenica utemeljeno zatrjevala, da sta izvedeniški mnenji izvedenke strokovno nepravilni in v nasprotju s pravili znanosti in stroke?
  • Metode ocenjevanja nepremičninAli je izvedenka pravilno uporabila metode ocenjevanja nepremičnin in ali je sodišče pravilno upoštevalo te metode pri svoji odločitvi?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sodna praksa je enotna in ustaljena v stališču, da je potrebnost zaslišanja izvedenca, ki je svoje mnenje dal pisno, potrebno presojati od primera do primera. Do kršitve pravil pravdnega postopka, to je 253. člena ZPP (v zvezi z 42. členom ZNP-1), pa ne pride v primeru, ko sodišče kljub strankinem predlogu ne zasliši sodnega izvedenca, ki je podal pisno izvedeniško mnenje, če stranka ni podala pripomb, glede katerih bi bilo potrebno izvedenca zaslišati oziroma so bile te pripombe pavšalne, neobrazložene oziroma niso povzročile dvoma v pravilnost in popolnost mnenja.

Izrek

Pritožba predlagateljice se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 3. 2. 2023 odločilo: - pod točko I izreka, da se delitev nepremičnine parcela 1182 k.o. ..., katere solastnika sta predlagateljica v deležu 1/12 in nasprotni udeleženec v deležu 11/12, opravi tako, da: - nepremičnino pridobi v last do celote nasprotni udeleženec, ta pa mora predlagateljici v treh mesecih od pravnomočnosti tega sklepa plačati 16.669,00 EUR z obrestmi, po katerih se v kraju ... obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev in ki tečejo od dneva pravnomočnosti sklepa do plačila; na nepremičnini se ustanovi zakonita zastavna pravica za terjatev v znesku 16.669,00 EUR, ki zapade v plačilo v treh mesecih od pravnomočnosti tega sklepa z obrestmi, po katerih se v kraju ... obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, ki tečejo od dneva pravnomočnosti tega sklepa do plačila, v korist predlagateljice; - pod točko II izreka nasprotnemu udeležencu naložilo, da predlagateljici v 15. dneh od pravnomočnosti tega sklepa povrne skupne stroške v višini 3.347,06 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude dalje.

2. Predlagateljica je s pritožbo izpodbijala sklep sodišča prve stopnje v celoti in uveljavljala vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Predlagala je, da se njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, podredno, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se nasprotnemu udeležencu naloži, da predlagateljici plača še nadaljnjih 11.580,50 EUR v roku 30 dni, od pravnomočnosti tega sklepa z obrestmi, po katerih se v kraju izpolnitve obrestujejo bančni depoziti za dobo 30 dni.

V pritožbi je navajala, da se dokaz z izvedencem tudi v primeru predhodno izdelanega pisnega izvida in mnenja izvaja ustno na naroku, kot to določa ZPP. Na pripombe predlagateljice na drugo pisno mnenje izvedenke A. A. (v nadaljevanju izvedenke) z dne 20. 10. 2022 je izvedenka sicer podala pisno dopolnitev, v kateri pa ni odgovorila na vse pripombe predlagateljice, podani odgovori pa so tudi nepopolni in pavšalni. Zato je predlagateljica vztrajala pri neposrednem zaslišanju izvedenke. Sodišče prve stopnje njenemu predlogu ni ugodilo in izvedenke ni zaslišalo, na pisno izvedeniško mnenje izvedenke pa je naslonilo svojo odločitev. Zato je kršilo načelo neposrednega izvajanja dokazov, kar je absolutna bistvena kršitev, ker pa odločitev sodišča temelji na nezakonito pridobljenem dokazu je to povzročilo tudi nezakonitost izdanega sklepa. Podanost absolutne bistvene kršitve pa narekuje razveljavitev izpodbijanega sklepa. Podredno pritožnica zatrjuje, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je odločitev oprlo na obe izvedeniški mnenji izvedenke, predvsem pa na mnenje z dne 20. 10. 2022, zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Obe mnenji izvedenke sta namreč strokovno nepravilni in v nasprotju s pravili znanosti in stroke. Izvedenka je v nasprotju s pravili mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti (v nadaljevanju MSOV), ki določajo, da se ocenjevanje nepremičnin lahko opravi le ob uporabi enega od treh predvidenih načinov in ni dopustna kombinacija dveh ali treh načinov istočasno, vrednotenje opravila s kombinacijo dveh načinov, povprečje vrednosti obeh načinov vrednotenja pa predstavila kot tržno vrednost. Njena razlaga, da je to opravila zaradi pomanjkanja identičnih, torej popolnoma enakih nepremičnin, je napačna. Napačna je tudi razlaga sodišča, da pravila MSOV dopuščajo vrednotenje na takšen način. Izvedenka je pri izdelavi prvega izvedeniškega mnenja z dne 3. 12. 2021 upoštevala kot primerljive nepremičnine izključno vrstne hiše, ki odstopajo od karakteristik ocenjevane nepremičnine in so zato kot primerljive nepremičnine neprimerne. Predlagateljica se je v pritožbi v nadaljevanju sklicevala na izvedeniško mnenje izvedenca B. B. z dne 3. 3. 2023, ki ga je priložila pritožbi in glede katerega je pojasnila, da ga je izvedenec izdelal na zahtevo Okrajnega sodišča v Radovljici za vrednotenje nepremičnin ležečih v k.o. Želeče, katerih solastnika sta ista udeleženca. Primerjava metode dela tega izvedenca z izvedenko dokazuje, da je mnenje izvedenke nestrokovno, s tem pa je bilo predlagateljici kršeno načelo enakega varstva pravic, odločitev sodišča pa je protiustavna. Izvedenec B. B. je ocenjevanje opravil po načinu primerljivih prodaj z uporabo treh primerljivih nepremičnin, izvedenka pa je pri načinu primerljivih prodaj upoštevala pet nepremičnin, od teh nepotrebno dve vrstni hiši, ki nista primerljivi nepremičnini. Oba sta opravila mrežo prilagoditev primerljivih nepremičnin z ocenjevano nepremičnino. Za prilagoditev zaradi funkcionalnosti je ključno razmerje med uporabno tlorisno površino (UTP) in neto tlorisno površino (NTP). Iz izvedeniškega mnenja izvedenke izhaja, da je ta kot NTP stanovanjske stavbe in pomožne stavbe navedla skupaj 279,1 m2. V nasprotju s pravili SIST ISO 9836 in brez zakonske osnove je izvedenka izračunala kot tako imenovano računsko NTP (RNTP) 177,7 m2. V nasprotju s standardi in nestrokovno pri vrednotenju nepremičnine glede NTP je mnenje izvedenke, da pomožni objekt ne bi bistveno prispeval k sami vrednosti nepremičnine ter preračunavanje NTP terase s faktorjem 0,25. Iz mnenja B. B. je razvidno, da je v NTP, upoštevajoč standard SIST ISO 9836, zajel vse površine, tudi NTP lesene garaže, balkonov in pokritih teras. Na izvedenkino nestrokovno upoštevanje RNTP v izmeri 177,7 m2 namesto NTP v izmeri 279,1 m2 je predlagateljica ves čas opozarjala. Faktor funkcionalnosti je izvedenka upoštevala dvakrat, s tem ko ni upoštevala 54 m2 NTP pomožnega objekta in je za faktor 0,25 zmanjšana NTP terase. Mnenje izvedenke je zato nestrokovno, kot je ves čas opozarjala pritožnica in se je razlikovalo od mnenj, ki sta jih v spis predložila predlagateljica in nasprotni udeleženec. Zato bi sodišče prve stopnje moralo zahtevati mnenje drugega izvedenca. Določitev novega izvedenca je predlagala predlagateljica, sodnica je že sprejeti sklep, s katerim je sledila predlagateljici, izbrisala iz zapisnika, nasprotni udeleženec pa je takšnemu predlogu predlagateljice nasprotoval šele po izbrisu sklepa. Ravnanje sodišča prve stopnje je bilo nezakonito. Dolžnost sodišča je bila ugotovitev vrednost nepremičnine z novim izvedencem. Zato pa je dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno. Če bi izvedenka pri načinu primerljivih prodaj upoštevala MSOV in standard SIST ISO 9836, kot je to storil izvedenec B. B., bi po lastnem izračunu pritožnice znašala tržna vrednost ocenjevane nepremičnine 317.336,70 EUR, če pa ne bi upoštevala tudi obeh vrstnih hiš kot primerljivih nepremičnin, pa bi vrednost znašala 338.994,97 EUR, vrednost deleža predlagateljice pa 28.249,57 EUR. Sodišče prve stopnje je določilo trimesečni, torej skrajni rok plačila, kar je predlagateljici nerazumljivo glede na dejstvo, da je bil nasprotni udeleženec pripravljen znesek plačati v roku 15 dni.

3. Nasprotni udeleženec je v odgovoru na pritožbo navedel, da pritožbeni očitki na izvedeniško mnenje izvedenke pomenijo le ponavljanje pripomb, na katere je izvedenka podala prepričljiva pojasnila in ki kažejo le na pritožničino nestrinjanje z izvedeniškim mnenjem izvedenke. Pritožbeno sklicevanje na izvedeniško mnenje cenilca B. B., ki ga je ta podal v drugem postopku ob ocenjevanju drugih nepremičnin ter katero še ni bilo podvrženo pripombam nasprotnega udeleženca v tem postopku, je neprimerno. Tudi nasprotni udeleženec je v zvezi s pritožbenimi trditvami predlagateljice pridobil izvedeniško mnenje izvedenca C. C. Ta je pregledal tako cenitev izvedenke kot pritožbi priloženo izvedeniško mnenje B. B. in potrdil pravilnost cenitve iz mnenja izvedenke v vseh pritožbeno ponovno izpostavljenih okoliščinah. Sicer pa se naj vsebina izvedeniškega mnenja izvedenca C. C. šteje kot del navedb odgovora na pritožbo. Nasprotni udeleženec je predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodna praksa je enotna in ustaljena v stališču1, da je potrebnost zaslišanja izvedenca, ki je svoje mnenje dal pisno, potrebno presojati od primera do primera. Do kršitve pravil pravdnega postopka, to je 253. člena ZPP (v zvezi z 42. členom ZNP-1), pa ne pride v primeru, ko sodišče kljub strankinem predlogu ne zasliši sodnega izvedenca, ki je podal pisno izvedeniško mnenje, če stranka ni podala pripomb, glede katerih bi bilo potrebno izvedenca zaslišati oziroma so bile te pripombe pavšalne, neobrazložene oziroma niso povzročile dvoma v pravilnost in popolnost mnenja. Torej je zaslišanje izvedenca potrebno (zgolj) takrat, kadar imajo stranke na pisno mnenje konkretizirane pripombe in terjajo pojasnila o posameznih okoliščinah, ki so pravno pomembne za rešitev spora in zaradi česar je podan dvom v strokovno pravilnost in popolnost mnenja.

6. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje (listine v spisu pa sicer izpostavljene ugotovitve sodišča potrjujejo), je na prvo pisno izvedeniško mnenje izvedenke (z dne 3. 12. 2021) glede na predlagateljičine pripombe sodišče izvedenko na naroku (29. 6. 2022) ustno zaslišalo, na novo pisno izvedeniško mnenje izvedenke z dne 20. 10. 2022 in nanj podane pripombe predlagateljice pa je izvedenka dne 16. 12. 2022 odgovorila s pisno dopolnitvijo mnenja. V zvezi z izvedenkino pisno dopolnitvijo izvedeniškega mnenja je predlagateljica v vlogi z dne 9. 1. 2023 (list. št. 173 spisa) navedla zgolj, da so odgovori izvedenke nepopolni, pavšalni ter v nasprotju z izvedenimi dokazi ter predlagala izvedenkino ponovno neposredno zaslišanje. Glede na navedeno sodišče prve stopnje s tem, ko predlagateljičinemu predlogu za zaslišanje izvedenke v zvezi z 20. 10. 2022 podanim in 16. 12. 2022 pisno dopolnjenim mnenjem, ni sledilo, ni kršilo pravil pravdnega postopka, ki se glede na določilo 42. člena ZNP-1 uporabljajo tudi v konkretnih nepravdnih postopkih. Zato pa je pritožbeni očitek pritožnice o podanosti absolutne bistvene kršitve oziroma relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, neutemeljen. Sicer pa bi lahko s tem bila kršena le predlagateljičina pravica, da izvedencu postavlja neposredna vprašanja, kar pa bi lahko predstavljalo le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 253. členom ZPP in 42. členom ZNP-1. 7. Tudi glede ponovitve dokazovanja z novim izvedencem je sodna praksa enotna in ustaljena v stališču2, da ZPP predpisuje ponovitev dokazovanja z novim izvedencem le, če so v mnenju enega (ali več izvedencev) nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvoma pa se ne da odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca (tretji odstavek 254. člena ZPP) ter izjemoma, če se pojavi indic, da v dokazni temi obstaja realno tveganje za napako, čeprav je določen izvedenec svoje delo jasno in v celoti opravil. Torej, kot je pravilno izpostavilo že sodišče prve stopnje, strankino nestrinjanje z izvedeniškim mnenjem ni razlog za določitev drugega izvedenca.

8. Na predlagateljičine pripombe tako na prvo pisno izvedeniško mnenje izvedenke z dne 3. 12. 2021, kot tudi na drugo izvedeniško mnenje z dne 20. 10. 2022, je izvedenka ustno na naroku 29. 5. 2022 in pisno 16. 12. 2022 obrazloženo odgovorila. Sodišče prve stopnje je vse podane pripombe glede na odgovore in pojasnila izvedenke, tako v zvezi s prvim kot drugim pisnim mnenjem, podrobno obravnavalo in v točkah 11, 13, 15, 16 in 17 prepričljivo obrazložilo, zakaj z njimi predlagateljica ni vzpostavila dvoma v pravilnost in strokovnost mnenj izvedenke, to pa ne glede na to, da se je v utemeljevanju svojih pripomb sklicevala tudi na podzakonske akte in izvedeniška mnenja oziroma cenitve, ki jih je predlagateljica (pa tudi nasprotni udeleženec) pridobila izven postopka.

9. Glede pripomb predlagateljice o izvedenkinem napačnem načinu in metodi ocenjevanja (ko je uporabila dva od sicer treh predvidenih načinov in ne enega, kot bi naj določili MSOV) in o nasprotnosti izvedenkinih pojasnil o neobstoju identične nepremičnine, je sodišče prve stopnje (v točkah 11, 13 in 15 obrazložitve) prepričljivost izvedenkinega pojasnila, da MSOV tega, kar je zatrjevala predlagateljica, ne določajo, ampak priporočajo, da se uporabita vsaj dva načina (zato pa je izvedenka uporabila način tržnih primerjav in nabavnovrednostni način, za končni sklep pa njuno ponderirano vrednost z večjim poudarkom na načinu tržnih primerjav), preverilo tudi z lastnim vpogledom v MSOV in njihovo presojo. Na podlagi točke 10.4. MSOV (ki jo je tudi povzelo) je zaključilo ne samo o prepričljivosti izvedenkinega pojasnila, ampak tudi o pravilnost le-tega, s tem pa posledično tudi o neutemeljenosti predlagateljičinih pripomb.

10. V točki 16 obrazložitve je sodišče prve stopnje prepričljivo pojasnilo, zakaj je glede na pripombe predlagateljice sprejelo jasna in strokovna pojasnila izvedenke, zakaj je pri ocenjevanju vrednosti pri načinu tržnih primerjav, v izdelanem drugem izvedeniškem mnenju upoštevala pet primerljivih nepremičnin in med njima tudi dve vrstni hiši in ne le ene nepremičnine, kot je v pripombah izpostavljala predlagateljica (ker ima lokacija nepremičnine pri oceni vrednosti največji pomen, na območju ocenjevane nepremičnine pa v zadnjem času ni bilo veliko transakcij s samostoječimi stanovanjskimi hišami. Zato je uporabila tudi vrstni hiši, pri čemer je upoštevala ustrezno prilagoditev, ki pa ni bila velika, saj na trgu vrstne stanovanjske hiše dosegajo primerljivo vrednost samostojnim stanovanjskim hišam). Sodišče prve stopnje pa je v točki 16 (na strani 13 in 14) tudi prepričljivo pojasnilo, zakaj je glede na jasna in prepričljiva pojasnila izvedenke štelo kot neutemeljene pripombe predlagateljice v zvezi s pomožnim objektom in teraso in izvedenkino uporabo takoimenovane računske NTP (ki pa je prinesla enak rezultat, kot bi bil v primeru uporabe za odprt prostor terase nereducirano NTP (63,2 m2), saj bi uporaba slednje narekovala potrebno prilagoditev v postopku prilagoditve) ter zakaj in z uporabo kakšne pravne podlage je za pomožni objekt uporabila faktor 0,4 (in ne 0,25 kot to pritožbeno zatrjuje pritožnica).

11. Predlagateljica s pritožbenim ponavljanjem svojih pripomb zato ne more omajati prepričljivosti zaključkov sodišča prve stopnje o strokovni prepričljivosti, jasnosti in popolnosti izvedeniškega mnenja izvedenke ter posledično pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o zavrnitvi predlagateljičinega predloga za ponovitev dokaza z drugim izvedencem. Prepričljivost takšne ocene izvedeniškega mnenja izvedenke pritožnica ne more omajati tudi s sklicevanjem na izvedeniško mnenje izvedenca B. B., saj to njenih pritožbenih trditev o nestrokovnosti izvedeniškega mnenja izvedenke ne potrjuje. Izvedenec B. B. je v pritožbi priloženem izvedeniškem mnenju ocenjeval drugačne nepremičnine ležeče v drugačnem okolju kot v predmetnem postopku ocenjevana nepremičnina. Zato pa zgolj iz dejstva, da je pri izdelavi svojega mnenja uporabil zgolj en način vrednotenja, ni pa se izjasnjeval o tem, kaj pravila MSOV sicer določajo glede načinov in metod vrednotenja, ne izhaja nepravilnost uporabljenih načinov in metod vrednotenja izvedenke v predmetnem postopku (Sicer pa tudi iz mnenja izvedenca B. B. izhaja (stran 15), da je ta glede dveh manjših pomožnih objektov štel, da ta ne predstavljata pomembnejšega dodatka k vrednosti nepremičnin oziroma gre le za zanemarljiv del). Iz priloženega mnenja izvedenca tako ne izhaja niti nestrokovnost izvedeniškega mnenja izvedenke, niti to ne kaže na možnost realnega znanstvenega tveganja za napako v njenem izvedeniškem mnenju. Zato pa so neutemeljene pritožbene trditve predlagateljice o zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, ker je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju vrednosti ocenjevane nepremičnine izhajalo iz izvedeniškega mnenja izvedenke z dne 22. 10. 2022 in njegove dopolnitve.

12. Iz dejstva, da je izvedenec B. B. ocenjeval vrednost drugačnih nepremičnin v drugačnem okolju in ob tem uporabil drugačen način vrednotenja nepremičnin po MSOV, ne izhaja, da bi ta izvedenec pri cenitvi predmetne konkretne nepremičnine uporabil enak način vrednotenja. Zato pa je neutemeljen pritožbeni očitek o kršenju načela enakega varstva pravic.

13. Ker lahko sodišče dokazni sklep kadarkoli prekliče (četrti odstavek 287. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), so neutemeljeni očitki o sicer nekonkretizirani kršitvi pravil postopka, utemeljevani s trditvami o sprejemu sklepa o ugoditvi predlogu predlagateljice za določitev novega izvedenca.

14. Sodišče prve stopnje je v točki 18 obrazložitve pojasnilo okoliščine, v katerih je bilo po nasprotnemu udeležencu ponudeno plačilo v 15 dneh in zakaj je, upoštevajoč določilo šestega odstavka 70. člena SPZ, sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu naložilo izplačilo ugotovljene denarne vrednosti solastniškega deleža predlagateljice v roku treh mesecev z določenimi zamudnimi obrestmi. Zato pa so neutemeljeni pavšalni pritožbeni očitki o nerazumljivosti takšne odločitve sodišča prve stopnje glede na ponudbo nasprotnega udeleženca.

15. Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1), je pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljice zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (drugi odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP in 42. členom ZNP-1).

1 Primerjaj VS RS v odločbah II Ips 29/2018, II Ips 206/2012, II Ips 404/2010, II Ips 138/2011 in druge. 2 Primerjaj VS RS v II Ip 1093/2008, II Dor 87/2010, VSL I Cp 2915/2013 in druge.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia