Jedro

Pravica otroka biti slišan in resno upoštevan tvori temelj njegovega dostojanstva in je pomembna za njegov zdrav razvoj.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se I. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da sedaj glasi: "Stiki med ml. A. A. in predlagateljico bodo potekali enkrat na mesec, po predhodnem dogovoru med predlagateljico in rejnico ml. A. A., B. B. II. V preostalem delu se pritožba predlagateljice zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I. točak izreka) odločilo o stikih med mladoletnim A. A. in predlagateljico, babico C. C. tako, da slednji potekajo enkrat na dva meseca po predhodnem dogovoru med predlagateljico in rejnico. Predlog za izdajo začasne odredbe je zavrnilo (II. točka izreka) in odločilo, da udeleženci postopka sami krijejo svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper odločitev sodišča prve stopnje pod točko I (odločitev glede stikov) se pritožuje predlagateljica. Navaja, da je kot babica mladoletnika za slednjega skrbela od rojstva in tudi po razhodu staršev mladoletnika je materi zelo pogosto pomagala pri njenem varstvu oziroma v celoti prevzemala skrb zanj. Po smrti matere mladoletnika je mladoletnik živel skupaj s svojim očetom na domu predlagateljice, ki je njegovemu očetu pomagala pri skrbi in varstvu. Slednje pomeni, da je mladoletnik nanjo navezan, v njeni bližini se dobro počuti, omogoča mu tudi obisk širše družine - bratrancev iste starosti, s katerimi je skupaj odraščal in se imajo zelo radi. Meni, da za dvanajstletnega otroka ne more biti koristno, da ima stike z babico zgolj šestkrat v letu, sama pa z ničemer ni ogrozila dobrobiti vnuka. Sodišče pavšalno predlagateljici očita, da je obremenjena z lastno stisko zaradi smrti otrokove matere in zanika težave, ki jih ima njen sin - mladoletnikov oče, z alkoholom. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo predlog za pritegnitev izvedenca klinične psihologije, kot je to predlagala predlagateljica, saj bi slednji lahko podal mnenje v kakšni soodvisnosti je izraženo mnenje otroka z njegovo dejansko koristjo ter podal tudi mnenje kakšen obseg stikov bi bil primeren v konkretni situaciji. Predlaga, da sodišče izpodbijan sklep spremeni tako, da določi stike, ki naj potekajo vsako soboto med 10.00 in 18.00 uro ter med tednom en popoldan na dan ter telefonično enkrat tedensko, ko ni osebnega stika in lahko mladoletnik pokliče svojo babico ali pa predlagateljica pokliče vnuka oziroma naj sodišče odloči o stikih v širšem obsegu kot je to določeno z izpodbijanim sklepom. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V predmetnem postopku je bilo odločeno o stikih med babico in njenim vnukom. Po 142. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) ima otrok pravico do stikov z drugimi osebami, s katerimi je družinsko povezan in nanje osebno navezan, razen če je to v nasprotju s koristjo otroka. Obseg in način izvajanja stikov morata biti v korist otroka. V skladu s 143. členom DZ sodišče pri odločitvi o varstvu, vzgoji in preživljanju otroka, o stikih, izvajanju starševske skrbi in podelitvi starševske skrbi sorodniku upošteva tudi otrokovo mnenje, ki ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Prav tako sodišče pri tem upošteva mnenje centra za socialno delo, kadar ga pridobi, v skladu z določbami zakona, ki urejajo nepravdni postopek.

5. Pri stikih z drugimi osebami je potrebno kumulativno izpolnjevanje treh pogojev: - družinska povezanost otroka z drugo osebo,- osebna navezanost otroka na drugo osebo ter da so stiki v otrokovo korist. Država mora varovati pravico otroka do starih staršev, pa tudi pravice starih staršev do otrok, in to ne le pred posegi države, temveč skladno z Ustavo Republike Slovenije, tudi z aktivnim ravnanjem in skrbjo državnih organov. To razmerje pa je drugačno kot razmerje med starši in otroki in uživa manjšo stopnjo pravnega varstva, saj je stik otroka z njegovimi sorodniki lahko ključnega pomena pri njegovem nadaljnjem razvoju. S tem se namreč uresničuje otrokova pravica do družinskega življenja1. Pravica do spoštovanja družinskega življenja starih staršev z njihovimi vnuki prvenstveno pomeni pravico do vzdrževanja običajnega odnosa med vnuki in babico/dedkom skozi stike med njimi.2

6. Pri tem je pomembno upoštevati otrokovo mnenje v skladu s 143. členom DZ. Slednje pa je potrebno upoštevati individualno od primera do primera, torej v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo. Pravica otroka biti slišan in resno upoštevan tvori temelj njegovega dostojanstva in je pomembna za njegov zdrav razvoj.

7. V predmetnem postopku je z mladoletnikom opravil razgovor CSD, in sicer 29. 11. 2022, 19. 1. 2023 in 8. 3. 2023. V izjavi z dne 29. 11. 2022 je ml. izjavil, da se strinja z stiki enkrat mesečno. V zadnji izjavi 8. 3. 2023 pa je izjavil, da bi imel stike enkrat na dva meseca, saj se v rejniški družini zelo dobro počuti, tam bi tudi raje ostal, babici pa zameri, da se mu je že večkrat zlagala glede očeta.

8. Nima prav pritožba, da je sodišče neupravičeno zavrnilo predlog po postavitvi izvedenca klinične psihologije. Iz spisa izhaja, da so tekom postopka potekali stiki med otrokom in babico, ki se je z rejnico sproti dogovarjala glede izvajanja stika. Prav tako je bilo v postopku izraženo mnenje otroka. Niti na strani predlagateljice niti na strani otroka pa ni okoliščin, ki bi kazale na kakršnokoli osebnostno strukturo ali zdravstveno stanje, ki bi potrebovalo oceno vpliva stikov na otroka.

9. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so stiki do meseca marca praviloma potekali mesečno oz. pogosteje in od meseca februarja zgolj enkrat mesečno. Glede na takšen potek stikov in starost otroka, ki je podal izjavo, da želi stike najprej enkrat na mesec, potem enkrat na dva meseca z razlogom, ker se v rejniški družini počuti varnega in dobro sprejetega, po drugi stani pa ne obstajajo nobeni razlogi na strani babice, da stiki z njo ne bi mogli potekati pogosteje, sodišče druge stopnje ocenjuje, da je v korist otroka, da stiki z njegovo matično družino, torej z babico potekajo enkrat na mesec in to po predhodnem dogovoru med predlagateljico in rejnico. Izvajanja stika pa se bo sproti prilagajalo željam in potrebam mladoletnika, tako glede trajanja kot glede izbire kraja, kjer bo stik potekal. Da se predlagateljica in rejnica uspešno dogovarjata pa do sedaj ni bilo sporno.

10. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in odločilo da se stiki izvajajo enkrat na mesec, v preostalem delu pa glede na otrokovo mnenje, da si pogostejših stikov ne želi, sodišče druge stopnje zaključuje, da ni v otrokovo korist, da stiki potekajo tudi med tednom oz. telefonsko, in sicer iz razlogov, ki jih je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, da bi stiki med tednom le še dodatno obremenjevali otroka in vzpostavitev stikov v večjem obsegu, tudi po mnenju sodišča druge stopnje, ni v korist otroka. Takšni stiki kot so določeni sedaj pa so med babico in mladoletnikom potekali do marca 2023. 11. Po oceni sodišča druge stopnje bodo tako kontinuirani stiki, ki sicer nekoliko odstopajo od zadnje želje mladoletnika, ki je star 12 let vendarle v korist slednjega, ki si stike želi, je pa negotov glede samega obsega stikov. Pomembnost stika z njegovimi sorodniki, v konkretnem primeru z babico, je lahko ključnega pomena pri njegovem nadaljnjem razvoju, saj se s tem uresničuje njegova pravica do družinskega življenja. Z vzdrževanjem stikov, ki bodo potekali enkrat mesečno, se bodo vzdrževal običajni odnosi med vnukom in babico.

12. Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so stiki med babico in vnukom v preteklosti resda potekali v večjem obsegu še posebej v času, ko so živeli v skupnem gospodinjstvu, vendar se je sedaj situacija povsem spremenila, mladoletnik živi v rejniški družini, v kateri je zadovoljen in jo sprejema kot svojo družino.

13. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi predlagateljice delno ugodilo in odločilo kot izhaja iz izreka sklepa sodišča druge stopnje (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 5. alineo 358. člena ZPP in v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1)).

14. Predlagateljica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (101. členom ZNP-1).

1 Družinski zakonik s komentarjem dr. Suzana Kraljevič, str. 462 - 465, Poslovna založba MB 2019. 2 Kruškič in drugi proti Hrvaški (app. no. 10140/13), 25. 11. 2014.