Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožeča stranka je utemeljevala ekonomski interes, ne pa tudi pravnega. V predmetni pravdi bi tožeča stranka izkazala pravni interes le, če bi izkazala, da ima pravico (ne le ekonomsko nadejo od prodajalca) – od prvih dveh toženk zahtevati, da se v primeru, če je Pogodba nična sklene z njo. Če pa prvi dve toženi stranki, tudi če bi se izkazalo, da je Pogodba nična, nimata pravne obveznosti, da skleneta tako pogodbo s tožečo stranko, le-ta nima pravnega interesa za ugotovitev ničnosti Pogodbe.
I. Pritožba se zavrne in se sodba in sklep sodišča prve stopnje potrdita.
II. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh od prejema te odločbe povrniti tretji toženi stranki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 431,04 EUR, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.
III. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev njenih stroškov pritožbenega postopka se zavrne.
Uvod, odločitev sodišča prve stopnje in pritožba
1. S pogodbo o prodaji in nakupu poslovnih deležev, dne 26. 06. 2007 sklenjeno v obliki notarskega zapisa (v nadaljevanju: Pogodba), je prva tožena stranka tretji toženi stranki prodala svoj poslovni delež v družbi S. d.o.o. v nominalni višini 17,299.544,75 SIT ter del poslovnega deleža v višini 77,097.316,05 SIT za dogovorjeno kupnino 53,620.496,40 EUR, druga tožena stranka pa ji je z isto pogodbo prodala svoj poslovni delež v isti družbi v nominalni višini 3,308.795,18 SIT za dogovorjeno kupnino 1,879.503,60 EUR.
2. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožeče stranke v tistem delu, s katerim je zahtevala ugotovitev, da je Pogodba nična (sklep), v tistem delu, v katerem je tožeča stranka zahtevala razveljavitev Pogodbe (1./ točka izreka izpodbijane sodbe) ter v tistem delu, v katerem je od prve in druge tožene stranke zahtevala zagotovitev, da se „glede na ugotovitev revizijske družbe ugotovi in vzpostavi pravilno stanje računovodskih izkazov ter opravi skrben pregled S. d.o.o. (2./ točka izreka izpodbijane sodbe) ter, da „sta prva in druga tožena stranka dolžni ponoviti postopek javnega zbiranja ponudb za nakup 29,65 % deleža v družbi S. d.o.o., ki bo skladen z Zakonom o javnih financah (3./ točka izpodbijane sodbe) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Hkrati je odločilo, da mora tožeča stranka povrniti toženim strankam njihove pravdne stroške s pripadki.
3. Proti tej odločbi se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavlja vse pritožbene razloge, ki so navedeni v prvem odstavku 338. člena ZPP in predlaga razveljavitev izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.
4. V odgovoru na pritožbo, ki sta jo prva in druga tožena stranka vložili skupaj, tretja tožena stranka pa posebej, tožene stranke predlagajo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane odločbe. Tretja tožena stranka zahteva tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.
5. Pritožba ni utemeljena.
K zavrnitvi pritožbe proti sklepu
6. Sodišče prve stopnje pravilno pojasnjuje, da je pravni interes tožnika posebna procesna predpostavka za dopustnost ugotovitvene tožbe in da zgolj ekonomski interes za dopustnost take tožbe ne zadošča. Pri ugotovitvenih tožbah, s katerimi se uveljavlja ničnost pogodbe, razlikovanje med pravnim in ekonomskim interesom kaže sledeči preizkus (preizkus pravnega interesa izhaja tako iz 181. člena ZPP kot iz določbe 92. člena OZ): tako po enem kot po drugem zakonu se zahteva interes, ki je pravno utemeljen, ali drugače povedano, tožnik mora izkazati, da bi mu uspeh v takšni pravdi, torej ugotovitev ničnosti pogodbe, odprl možnosti, da v nadaljnjem sodnem ali kakšnem drugem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki mu jo zagotavlja zakon (primerjaj Pravdni postopek s komentarjem, 2. knjiga, GV 2006, dr. Aleš Galič, str. 151, 12. točka).
7. V prid obstoja pravnega interesa za vodenje pravde na ničnost Pogodbe je tožeča stranka navedla (1) v tožbi, da ima interes kupiti vse poslovne deleže S. d.o.o., ki so bili prodani na dražbi, (2) na naroku za glavno obravnavo dne 01. 03. 2010, da je kot drugi največji družbenik omenjene družbe želela kupiti delež, ki je predmet te pravde, pa tega zaradi protipravnega ravnanja prve tožene stranke ni mogla in nazadnje (3) v pripravljalni vlogi z dne 19. 04. 2010 (IV. točka, list. št. 76) dobesedno: „Kolikor v zadevi V Pg 1630/2009 prvo tožena stranka tožeči priznava ekonomski interes, potem ji gre že na podlagi njenih pravnih naziranj pravni interes nedvomno priznati.“ Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je s temi navedbami tožeča stranka utemeljevala kvečjemu ekonomski interes, ne pa tudi pravnega. V predmetni pravdi bi tožeča stranka izkazala pravni interes le, če bi izkazala, da ima pravico (ne le ekonomsko nadejo od prodajalca) – od prvih dveh toženk zahtevati, da se v primeru, če je Pogodba nična sklene z njo. Če pa prvi dve toženi stranki, tudi če bi se izkazalo, da je Pogodba nična, nimata pravne obveznosti, da skleneta tako pogodbo s tožečo stranko, le-ta nima pravnega interesa za ugotovitev ničnosti Pogodbe (Ibidum, stran 152). Z zgoraj povzetimi navedbami v točkah od (1) do (3) pa tožeči stranki pravnega interesa ni uspelo izkazati. Glede na navedeno pravilnost presoje sodišča prve stopnje, da na dražbi tožeča stranka svoje ponudbe niti podala ni, za odločitev o pritožbi ni pomembno.
8. S pritožbenimi navedbami, da je pravna korist tožeče stranke v (1) „alternativni pridobitvi položaja, v katerem bi ugotovitev ničnosti nalagala prodajo premoženja na način, da bi bila tožeči stranki zagotovljena konkretna možnost pridobitve poslovnega deleža na zakonit način in z upoštevanjem postopkovnih pravil, namenjenih zagotavljanju enakopravnosti udeležbe“, (2) sicer pa „z vzpostavitvijo drugačnega sorazmerja lastništva poslovnih deležev v družbi S. d.o.o.,“ je tožeča stranka dopolnjevala trditveno podlago glede obstoja njenega pravnega interesa. Po določilu prvega odstavka 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP. Pritožnica ni pojasnila, zakaj omenjenih navedb ni mogla podati pravočasno. Zato se s temi pritožbenimi trditvami pritožbeno sodišče ne bi smelo ukvarjati. Ne glede na to pa pripominja, da tudi z novimi pritožbenimi navedbami tožeča stranka ni utemeljila pravnega interesa za ugotovitveno tožbo. K omenjenim novotam je sicer predložila oziroma predlagala nove dokaze, vendar ti podpirajo njene trditve o protipravnem ravnanju prve tožene stranke, ne pa pritožbenih novot. 9. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da tožeča stranka pravnega interesa za ugotovitveno tožbo ni izkazala. Zato pritožbeno sodišče na pritožbeno zatrjevanje, da je Pogodba nična, ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).
10. Pritožba torej ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobene uradno upoštevne kršitve iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 166. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
K zavrnitvi pritožbe proti sodbi
11. Tožbeni zahtevek na razveljavitev Pogodbe je sodišče prve stopnje zavrnilo med drugim tudi zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije tožeče stranke, ker le-ta ni pogodbena stranka Pogodbe, tožbeni zahtevek na ugotovitev, da se ugotovi in vzpostavi pravilno stanje računovodskih izkazov ter opravi skrben pregled S. d.o.o. pa zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije toženih strank, češ da to ni naloga in pristojnost družbenikov, pač pa družbe (S. d.o.o.), v kateri imajo oziroma so imele toženke svoj poslovni delež.
12. Pritožbeno sodišče s tako presojo sodišča prve stopnje soglaša. Ker pa pritožnica v nobeni točki svojih pritožbenih navedb ne izpodbija pravilnosti prvostopne presoje o pomanjkanju aktivne oziroma o pomanjkanju pasivne legitimacije, se pritožbeno sodišče z ostalimi pritožbenimi navedbami ni ukvarjalo, saj nobena od njih ne more pripeljati do drugačne odločitve (prvi odstavek 360. člena ZPP).
13. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da tudi pritožba proti sodbi ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je tudi pritožbo proti sodbi zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).
Odločitev o stroških pritožbenega postopka
14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka tožeče stranke, ki s pritožbo ni uspela, je oprta na določilo prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Odločitev o pritožbenih stroških prve in druge tožene stranke je odpadla, ker v odgovoru na pritožbo nista zahtevali povrnitve svojih pravdnih stroškov, odločitev o pritožbenih stroških tretje tožene stranke pa je prav tako oprta na citirano določilo prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona. Za sestavo odgovora na pritožbo je pritožbeno sodišče priznalo tretji toženi stranki 500 točk, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR na dan izdaje te sodbe znaša 229,05 EUR, upoštevajoč 2 % materialne stroške in 20 % DDV pa 279,99 EUR. Glede na to, da taksa za odgovor na pritožbo (upoštevajoč opominsko tožbo) znaša 151,05 EUR, je pritožbeno sodišče tretji toženi stranki priznalo na 431,04 EUR odmerjene stroške pritožbenega postopka. Če teh stroškov tožeča stranka tretji toženi ne bo povrnila v 15 dneh od prejema te sodbe, ji bo po preteku tega roka morala plačati tudi zakonske zamudne obresti od zamude od plačila.