Jedro

O taksnih olajšavah (oprostitvah, odlogih in obročnih plačilih) je dopustno odločati le, če je sodna taksa procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča (četrti odstavek 11. člena v zvezi z 8. členom ZST-1). Ker je bilo predlogoma tožeče stranke za odlog plačila sodne takse tako za redni kot za pritožbeni postopek ugodeno, plačilo sodne takse ni bilo več procesna predpostavka za nadaljnje postopanje sodišča.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep XI Pg 3883/2014-26 se zavrne in se ta sklep potrdi.

II. Pritožba zoper sklep XI Pg 3883/2014-27 se zavrne in se ta sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom XI Pg 3883/2014-26 je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek z dne 11. 7. 2017. Z izpodbijanim sklepom XI Pg 3883/2014-27 pa je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za redni postopek z dne 19. 7. 2017. Oba predloga je prvostopenjsko sodišče zavrglo zato, ker je bilo o teh taksnih obveznostih že pravnomočno odločeno, ponovno odločanje o predlogu glede iste taksne obveznosti pa bi pomenilo odločanje o isti stvari.

2. Proti vsakemu od navedenih sklepov je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo. Uveljavljala je pritožbene razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbama ugodi ter izpodbijana sklepa spremeni tako, da predlogoma za oprostitev plačila sodne takse ugodi, podredno pa, da izpodbijana sklepa razveljavi.

3. Ker so pritožbeni očitki zoper izpodbijana sklepa vsebinsko enaki, bo pritožbeno sodišče nanje odgovorilo skupaj.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Pritožnik meni, da bi moralo sodišče prve stopnje o vloženih predlogih za oprostitev plačila sodnih taks za redni in pritožbeni postopek meritorno odločati, saj so nastopile spremenjene okoliščine, ki v času odločanja o prvotnih predlogih niso obstajale. Navaja, da je tožeča stranka v času odločanja o prvotnih predlogih izkazovala premoženje v višini 39.000,00 EUR, ki pa ga sedaj ni: terjatev, vtoževana v tem postopku, po mnenju prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča ne obstaja, terjatev v višini 14.900,00 EUR pa ni izterljiva.

6. Tožeča stranka je 9. 10. 2014 vložila tožbo in obenem podala predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse. O tem je prvostopenjsko sodišče odločilo s sklepom XI Pg 3883/2014 z dne 30. 10. 2014. Predlog za oprostitev plačila sodne takse je zavrnilo, ugodilo pa je predlogu za odlog plačila takse za 12 mesecev. Ta sklep je postal pravnomočen 22. 11. 2014. Po preteku 12 mesecev je sodišče prve stopnje tožeči stranki poslalo plačilni nalog, tožeča stranka pa je nato ponovno podala predlog za oprostitev plačila sodne takse za redni postopek.

Dne 8. 3. 2016 je tožeča stranka vložila pritožbo zoper sodbo XI Pg 3883/2014 in nato podala predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse. O tem je prvostopenjsko sodišče odločilo s sklepom XI Pg 3883/2014 z dne 2. 6. 2016. Tudi tokrat je predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo, ugodilo pa je predlogu za odlog plačila takse do izdaje odločbe sodišča druge stopnje. Ta sklep je postal pravnomočen 22. 6. 2016. Po izdaji drugostopenjske odločbe je sodišče prve stopnje tožeči stranki poslalo plačilni nalog, tožeča stranka pa je ponovno podala predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

7. Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da takšna ponovna predloga za taksno oprostitev za redni oziroma pritožbeni postopek nista dovoljena. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena (prvi odstavek 274. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST-1). Ker je sodišče prve stopnje o predlogih tožeče stranke odločilo že s sklepom z dne 30. 10. 2014, ki je postal pravnomočen dne 22. 11. 2014, oziroma s sklepom z dne 2. 6. 2016, ki je postal pravnomočen dne 22. 6. 2016, o tem ne more ponovno odločati. Pravnomočna odločitev o zadevi veže tako stranke kot sodišče in prepoveduje ponovno sojenje o isti stvari (drugi odstavek 319. člena ZPP).

8. Pravilnosti izpodbijanih odločitev pritožnik ne more omajati niti s sklicevanjem na ustaljeno sodno prakso, skladno s katero je nov predlog dopusten v primeru spremenjenih okoliščin. O taksnih olajšavah (oprostitvah, odlogih in obročnih plačilih) je dopustno odločati le, če je sodna taksa procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča (četrti odstavek 11. člena v zvezi z 8. členom ZST-1). Ker je bilo predlogoma tožeče stranke za odlog plačila sodne takse tako za redni kot za pritožbeni postopek ugodeno, plačilo sodne takse ni bilo več procesna predpostavka za nadaljnje postopanje sodišča.1 Zato je prvostopenjska odločitev o zavrženju predloga tožeče stranke v obeh izpodbijanih sklepih pravilna.

9. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 366. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP), je obe pritožbi tožeče stranke zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Tako tudi sklep VSL I Cpg 940/2015, sklep VSL I Cpg 192/2016 in sklep VSM I Cpg 62/2015.