Jedro

Stališče tožnikov, da je tožbeni zahtevek primerljiv z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila in da je zato potrebno tožbenemu zahtevku ugoditi, pritožbeno sodišče ne sprejema, saj soglasje enega od solastnikov za uvedbo upravnega postopka ni razpolagalni pravni posel, pač pa predstavlja zgolj solastnikovo strinjanje, da se na podlagi elaborata, ki ga je izdelalo geodetsko podjetje, uvede upravni postopek. Če soglasja ni, ker se solastnik ne strinja z elaboratom, je potrebno bodisi elaborat popraviti, tako da se bodo z njim strinjali vsi solastniki in nato ponovno zahtevati uvedbo upravnega postopka, bodisi predlagati delitev nepremičnine v nepravdnem postopku, ni pa moč tega soglasja zahtevati v pravdnem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh toženi stranki plačati 279,99 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku tega roka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo tožbo z dne 13. 7. 2018, s katero tožnika zahtevata, da jima toženec na podlagi sodne poravnave tega sodišča N 76/2012 (M 100/2013) z dne 3. 9. 2013 v roku 15 dni od izdaje prvostopenjske sodbe izstavi soglasje/dovoljenje za izvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije v zemljiški kataster pri GURS glede delitve parcele št. 2407/4 k.o. ..., skladno s potekom mej, kot je določen v navedeni poravnavi in elaboratu. Tožbo je zavrglo na podlagi prvega odstavka 274. člena v zvezi s prvim odstavkom 18. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker ob uveljavljenjem zahtevku ni dopustna sodna pot. 2. Tožnika sta se zoper sklep sodišča prve stopnje pravočasno pritožila zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. V pritožbi ponavljata navedbe iz tožbe in prve pripravljalne vloge in še navajata, da je napaka sodišča, ki je dovolilo sklenitev sodne poravnave v nepravdnem postopku, ki je med strankami tekel zaradi delitve solastnine, brez elaborata. V skladu z določbo 134. in 138. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) bi moralo sodišče postaviti geodeta in poravnavo skupaj z elaboratom predložiti na GURS. Tožnika s tem postopkom od sodišča terjata, da dokonča svoje delo, ki ga v nepravdnem postopku ni opravilo na način, da bi tožnika imela v rokah poravnavo, s katero bi zadevo na GURS lahko dokončno uredila. Pri tem se sklicujeta na 23. člen Ustave. Tožnika glede na dejstvo, da je bil elaborat izdelan na podlagi sodne poravnave in torej odraža stanje po sodni poravnavi in bi ob dejanskem stanju moral ta elaborat izdelati geodet v sodnem postopku, sodišče pa bi ga na GURS oddalo brez dodatnega soglasja strank, menita, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Tožbeni zahtevek je primerljiv z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. V kolikor obstaja zavezovalni del posla, lahko stranka v sodnem postopku zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, da lahko svojo pravico vpiše v zemljiško knjigo. Ob enakem upoštevanju in projekciji tega stanja na konkretno zadevo mora sodišče tožnikoma nuditi pravno varstvo, da zavezovalni del posla v zvezi z delitvijo solastnine, ki ga predstavlja sodna poravnava in priloženi elaborat geodetskega podjetja, dokonča z razpolagalnim delom posla, ki ga predstavlja vpis novih parcel, ki so bile dogovorjene v okviru sodne poravnave in nastanejo s parcelacijo, na podlagi izdelanega elaborata. Nazadnje tožnika še ponovita, da je glede na 138. člen ZNP sodni organ tisti, ki razsojeno mejo po izdelanem elaboratu pošilja v evidentiranje in vpis parcelacije na GURS. Sodišče pa je v tej zadevi opravilo samo polovico dela, ko je potrdilo poravnavo strank, stranki pa sta sami izdelali elaborate, zato mora sedaj nadomestiti izpadlo delo, to je ugoditi zahtevku za izdajo soglasja za evidentiranje meje v katastru, ki ga nadomesti sodba pravdnega sodišča. Sodišče tožnikoma ne more odreči sodnega varstva s sklicevanjem, da ni podana sodna pristojnost, saj že sam zakon predvideva, da evidentiranje uredi sodišče po končanem nepravdnem postopku s pošiljanjem sodne odločbe na GURS, torej je evidentiranje oziroma začetek postopka evidentiranja na GURS del sodne pristojnosti, zaradi česar je stališče, ki ga je zavzelo sodišče v izpodbijanem sklepu napačno. Tožnika pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam, predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot je navedeno v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, so pravdne stranke v nepravdnem postopku zaradi delitve solastnine N 76/2012 dne 3. 9. 2013 (v mediacijskem postopku M 100/2013) sklenile sodno poravnavo, v kateri so se dogovorile o odmeri in razdelitvi dvorišča, parcele 2407/4 k.o. ..., o služnostih ter se zavezale naročiti parcelacijo v roku 8 dni, kar so tudi storile. Angažirale so geodetsko podjetje ...d. o. o. iz ... ki je izdelalo elaborat (za izvedbo parcelacije novo nastalih parcel). Po predložitvi elaborata GURS in pozivu na predložitev soglasij vseh solastnikov pa toženec soglasja (za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije) ni podal. Čeprav za pritožbeno odločitev ni odločilno, pritožbeno sodišče zaradi osvetlitve problema povzema, da je toženec v odgovoru na tožbo navedel, da je bil razlog, da ni podal soglasja, v neupoštevanju zunanje meje med parc. št. 2407/4 oziroma nove parc. št. 2407/9 in parc. št. 2398, ki ni bila predmet sodne poravnave. Po izdelavi elaborata se je ugotovilo, da je ta po mnenju toženca sporna, ker se pri parcelaciji preverijo/uredijo tudi zunanje meje in se zato v nepravdnem postopku ni vedelo, da je ta sporna.

6. Vprašanja v zvezi z evidentiranjem nepremičnin ureja Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN). V 8. členu določa evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb na podlagi sodnih postopkov1, v 48. členu pa določa, da se nove parcele, nastale s parcelacijo in njihove meje evidentirajo v zemljiškem katastru, na podlagi upravnega postopka, na zahtevo lastnika oziroma druge osebe, ki ima po zakonu pravico zahtevati parcelacijo. Pri solastnini ali skupni lastnini morajo, kot določa drugi odstavek tega člena, vložiti zahtevo za uvedbo upravnega postopka vsi solastniki oziroma skupni lastniki parcele skupaj; zahtevi pa je potrebno, skladno s šestim odstavkom tega člena, priložiti elaborat parcelacije, ki ga izdela geodetsko podjetje.

7. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno, ko toženec ni podal soglasja v upravnem postopku, pravilno zaključilo, da ne more posegati v upravni postopek in da tožnika soglasja ne moreta zahtevati v pravdnem postopku pred sodiščem.2 Stališče tožnikov, da je tožbeni zahtevek primerljiv z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila in da je zato potrebno tožbenemu zahtevku ugoditi, pritožbeno sodišče ne sprejema, saj soglasje enega od solastnikov za uvedbo upravnega postopka ni razpolagalni pravni posel, pač pa predstavlja zgolj solastnikovo strinjanje, da se na podlagi elaborata, ki ga je izdelalo geodetsko podjetje, uvede upravni postopek. Če soglasja ni, ker se solastnik ne strinja z elaboratom, je potrebno bodisi elaborat popraviti, tako da se bodo z njim strinjali vsi solastniki in nato ponovno zahtevati uvedbo upravnega postopka, bodisi predlagati delitev nepremičnine v nepravdnem postopku, ni pa moč tega soglasja zahtevati v pravdnem postopku. Zmotno je tudi stališče tožnikov, da je potrebno tožbenemu zahtevku ugoditi že iz razloga, ker je sodišče (v nepravdnem postopku) opravilo samo polovico dela, ko je potrdilo poravnavo strank. Potrebno pa je izpostaviti, da so se pravdne stranke v zgoraj navedeni sodni poravnavi v nepravdnem postopku, ki se vodi na predlog stranke in ne po uradni dolžnosti, dogovorile, da bodo same (po koncu nepravdnega postopka) naročile parcelacijo, kar pomeni, da niso vztrajale na tem, da elaborat izdela sodni izvedenec v nepravdnem postopku. Zato ni utemeljena pritožbena navedba, da sodišče tožnikoma ne more odreči sodnega varstva s sklicevanjem, da ni podana sodna pristojnost, saj že sam zakon predvideva, da evidentiranje uredi sodišče po končanem nepravdnem postopku s pošiljanjem sodne odločbe na GURS.

8. Uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, prav tako tudi ne tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Pritožbeno sodišče je odločilo tudi o pritožbenih stroških, ki jih je priglasila le tožena stranka. Tožena stranka se je v odgovoru na pritožbo določno opredelila do pritožbenih navedb, zato je stroške v zvezi s to vlogo šteti za potrebne pravdne stroške. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, mora toženi stranki povrniti pritožbene stroške, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo na 279,99 EUR. Toženi stranki je priznalo stroške zastopanja po odvetniku, in sicer 375 točk za sestavo odgovora na pritožbo (1. točka tar. št. 21 Odvetniške tarife -OT), 2 % materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV (drugi odstavek 12. člena OT). Tožeča stranka je dolžna odmerjeni znesek stroškov plačati v 15 dneh od prejema tega sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku tega roka (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena OZ).

1 8. člen ZEN v prvem odstavku določa, da je evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave dolžno predlagati sodišče, ki je na prvi stopnji odločalo o zadevi ali pred katerim je bila sklenjena sodna poravnava. Predlog lahko da tudi katerakoli od strank, ki je sodelovala v sodnem postopku. V primeru, če so stranke sodnega postopka solastniki ali skupni lastniki, lahko predlaga evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave katerikoli solastnik ali skupni lastnik. Pravnomočni sodni odločbi ali sodni poravnavi mora biti priložen elaborat za evidentiranje za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb, ki ga med sodnim postopkom izdela sodni izvedenec geodetske stroke. 2 Primerjaj VSL sklep I Cp 1899/93.