Razkritje različnih podatkov o članih ZZS zunanjim uporabnikom

Datum

20.10.2023

Številka

07120-1/2023/471

Kategorije

Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 12. 10. 2023 prejeli vaše vprašanja:

1.Ali je podatek o članstvu v zbornici varovan osebni podatek oziroma pod katerimi pogoji lahko zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) podatek o članstvu oziroma nečlanstvu razkrije zunanjim osebam (primeroma novinarjem).

2.Ali je podatek o dejstvu, da se zoper člana zbornice vodi oziroma ne vodi postopek v zvezi s pritožbo pred organi zbornice, varovan osebni podatek oziroma, pod katerimi pogoji lahko zbornica ta podatek razkrije.

3.Ali se odgovor na prejšnje vprašanje razlikuje glede na to, zoper koga je vložena pritožba:

a.Zoper člana zbornice, ki je hkrati izvajalec zdravstvene dejavnosti (npr. zasebni zdravstveni delavec ali s.p.) ali

b.Zoper člana zbornice, ki je zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu.

ZZS v okviru svojih nalog med drugim obravnava pritožbe zoper delo zdravnikov, pri čemer pritožbe obravnava pristojen odbor zbornice. Zbornica pritožbe obravnava izključno kot stanovska organizacija vseh zdravnikov in zobozdravnikov, ki opravljajo zdravniško službo na območju RS. Primeroma navajate še situacijo, ko želi koncedent (občina ali ministrstvo) od zbornice informacijo, ali je bila zoper določenega koncesionarja vložena pritožba. Na podlagi prvega odstavka 44.k člena Zakona o zdravstveni dejavnosti lahko sicer koncedent izvaja nadzor nad izvajanjem koncesijske odločbe in koncesijske pogodbe v delu, ki se nanaša na razmerje med koncedentom in koncesionarjem oziroma njune medsebojne pravice in obveznosti. Ali lahko koncedent po tej pravni podlagi oziroma po gornjih točkah zahteva podatke o vloženih pritožbah in ali je situacija drugačna glede na to, ali je koncesionar fizična ali pravna oseba.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena ZVOP-2, 58. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov, 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Pojasnjujemo še, da se lahko dokončno opredeljujemo do konkretnih obdelav osebnih podatkov le v nadzornih in pritožbenih postopkih.

Po mnenju IP zunanji uporabnik (npr. novinar), ki za to nima na voljo izrecne področne zakonske podlage, ne more od ZZS pridobiti podatka o članstvu določenega zdravnika v ZZS ali o tem, da se zoper njega vodi pritožbeni postopek. Ni pa izključeno, da bi bili v nekem konkretnem primeru lahko izpolnjeni pogoji za splošno razkritje na primer po 73. členu ZVOP-2 ali po določbah ZDIJZ;

Razkritje negativnega dejstva o zdravniku komurkoli je z vidika varstva osebnih podatkov dopustno le glede informacij, ki ne izvirajo iz neke zbirke osebnih podatkov pri ZZS.

Če se podatek o pritožbenem postopku nanaša na samostojnega nosilca dejavnosti, se glede tega ne uporabljajo pravila varstva osebnih podatkov.

Obrazložitev

IP se ne more vnaprej izven konkretnega pritožbenega postopka po ZDIJZ opredeljevati do tega, ali so glede podatka o članstvu in o udeležbi v pritožbenem postopku izpolnjeni pogoji iz 6. in 5.a člena ZDIJZ za razkritje podatka javnosti. Enako velja za vaše vprašanje glede stranske udeležbe in testa interesa javnosti. Slednjega se ne da izvajati izven konkretnega pritožbenega postopka. Iz splošne pritožbene prakse IP izhaja, da razkritja s sklicevanjem na test interesa javnosti ni možno avtomatično izključiti niti pri tovrstnih podatkih, če bi to narekovale specifične okoliščine primera. Upoštevati je še treba, da je test interesa javnosti izjema od siceršnjega varstva osebnih podatkov in ne redni argument za dopustno razkritje osebnih podatkov komurkoli.

Z vidika predpisov s področja varstva osebnih podatkov IP v tem trenutku ni znana splošna zakonska podlaga, ki bi zunanjim uporabnikom omogočala seznanitev s podatkov o članstvu zdravnika ter njegovi udeležbi v pritožbenem postopku pri ZZS; pri tem imamo v mislih univerzalne uporabnike, ki nimajo specialne zakonske podlage v področnem zakonu (specialni uporabniki so npr. policija, nadzorni organi, sodišča, zdravnikov pooblaščenec). Vseh teoretično možnih zunanjih uporabnikov ter pogojev za dostop vam v mnenju ne moremo predstaviti.

Kot pritožbeni organ na področju dostopa do informacij javnega značaja, se ne moremo vnaprej opredeljevati do javnega razkritja osebnih podatkov po določbah ZDIJZ. O razkritju po določbah ZDIJZ na prvi stopnji odloča upravljavec oz. organ samostojno.

ZVOP-2 v drugem odstavku 73. člena določa nekaj samostojnih pravnih podlag za širše razkritje osebnih podatkov, ki bi teoretično lahko prišle v poštev v vašem primeru. Ena od teh je tudi v 6. točki, po kateri se lahko v okviru svobode izražanja se lahko osebni podatki za namene obveščanja javnosti s strani medijev, književnega, umetniškega ali raziskovalnega ustvarjanja, resne kritike, obrambe kakšne pravice ali varstva upravičene koristi in izobraževanja ali izobraževanja prek javno dostopnih objav in publikacij, obdelajo, objavijo ali drugače razkrijejo, če javni interes po obveščanju javnosti, pravica do obveščenosti ter svoboda izražanja prevladajo nad upravičenimi interesi varstva zasebnosti in drugih osebnostnih pravic posameznika. Ali so v nekem konkretnem primeru izpolnjeni pogoji po 73. členu ZVOP-2, mora samostojno presoditi upravljavec ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera.

Razkritje podatka, da zdravnik ni član ZZS je sporno, ker gre za podatek, za katerega bi lahko trdili, da izvira iz zbirke osebnih podatkov, zlasti iz registra zdravnikov, kjer se vodijo tudi podatki o članstvu v združenjih. Enako velja za podatek o tem, da se zoper zdravnika ne vodi pritožbeni postopek, ker verjetno tudi ta podatek (če o tem ni posebne evidence) izvira vsaj iz dokumentarnega gradiva ZZS. Ta dva primera sta namreč drugačna, kot razkritje npr. informacije o tem, da pacient ni hospitaliziran v določeni bolnišnici, saj v tem primeru bolnišnica nima zbirke podatkov, ki bi zajemala vse možne paciente (npr. vse prebivalce v RS).

Glede podatkov, ki se nanašajo na fizične osebe, ki samostojno opravljajo (zdravstveno) dejavnost, je IP že izdal več mnenj, da ti podatki ne spadajo v področje varstva osebnih podatkov 07121-1/2020/347 (10. 3. 2020), št. 0712-1/2019/104 (23. 1. 2019), št. 07121-1/2021/1594 (26. 8. 2021) in št. 07121-1/2020/1147 (25. 6. 2020). O tem gl. tudi odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-298/04-26, št. U-I-84/03-15 in št. U-I-229/03-18. Če se predmetni podatki objektivno in neposredno nanašajo le na zasebnega izvajalca posameznika, ki je (1) gospodarski subjekt, (2) zasebnik, ki opravlja gospodarsko dejavnost in (3) subjekt vpisa v poslovni register, potem jih ni možno varovati s sklicevanjem na predpise o varstvu osebnih podatkov. Toda tu je treba biti pozoren na vprašanje, ali so predmetni podatki res povezani s posameznikom le v funkciji poslovnega subjekta, torej, ali se nanašajo le na njegovo dejavnost. Izven tega namreč tak subjekt uživa vse pravice na področju varstva osebnih podatkov.

Polno varstvo seveda uživajo zdravniki, ki so zaposleni ali po drugi pogodbi opravljajo delo pri zasebnem izvajalcu zdravstvene dejavnosti.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka