Jedro

Pritožnica si z vodenjem postopka za odpravo izpodbijanega upravnega akta ne more izboljšati svojega pravnega položaja, saj sta ji bili začasno zadržani mački že vrnjeni, zato za vloženo izpodbojno tožbo nima pravnega interesa.

Navedbe pritožnice, da ji je zaradi izpodbijanega upravnega akta nastala škoda (v obliki odvetniških, transportnih in veterinarskih stroškov), pri presoji pravnega interesa za izpodbojno tožbo niso pravno odločilne. Takšne, pravno odločilne, bi bile le pri presoji pravnega interesa za ugotovitveno tožbo. Te pa pritožnica, četudi zastopana po kvalificiranem pooblaščencu, ni postavila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo zoper odločbo Finančne upravne Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS), št. 4240-2998/2019-2 z dne 24. 9. 2019, s katero je ta v zadevi začasnega zadržanja blaga po uradni dolžnosti zavrnila netrgovski premik hišnih živali „živi mački perzijski mešanki, 2 kosa“ in ju začasno zadržala.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnica zoper upravni akt, s katerim je FURS začasno zadržala obravnavani mački, vložila izpodbojno tožbo in z njo zahtevala odpravo izpodbijanega upravnega akta ter vrnitev zadeve v ponovni postopek. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da odprava upravnega akta pomeni vzpostavitev stanja kot je bilo pred njegovo izdajo in možnost ponovitve upravnega postopka oziroma ponovnega odločanja pred pristojnim organom, kar, glede na dejstvo, da sta bili obravnavani mački 23. 12. 2016 že vrnjeni tožnici, ni več mogoče. Tožnica si tako z izpodbojno tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja, ugotovitvenega zahtevka, ki je v takšnem primeru predviden za uresničitev pravice do sodnega varstva zoper odločbe upravnih organov, pa tožnica ni postavila.

3. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) zoper navedeni sklep vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je pravzaprav FURS tista, ki za izdajo izpodbijanega upravnega akta ni imela pravnega interesa, saj sta bili takrat mački že vrnjeni pritožnici. Ker pa je FURS kljub temu izdala izpodbijani upravni akt, je treba tudi pritožnici priznati pravni interes, da se takšen upravni akt v upravnem sporu odpravi. Še zlasti, ker so ji v zvezi s samim postopkom nastali stroški, katere specificira in jih želi dobiti povrnjene. V nadaljevanju kronološko opisuje ravnanje organov v predmetni zadevi in pojasnjuje, zakaj naj bi bilo to napačno oziroma nezakonito. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi in toženki naloži plačilo celotnih stroškov postopka, oziroma podrejeno, naj Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponoven postopek.

4. Toženki je bila pritožba vročena, vendar nanjo ni odgovorila.

**K I. točki izreka**

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Glavni vsebinski argument pritožnice se nanaša na vprašanje obstoja pravnega interesa za predmetni upravni spor.

7. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, mora biti pravni interes za odločanje o tožbi podan ves čas trajanja upravnega spora, kaže pa se v tem, da bi morebitni uspeh s pravnim sredstvom za tožnika pomenil določeno pravno korist oziroma izboljšanje njegovega pravnega položaja. To izboljšanje bi v obravnavani zadevi (glede na podan tožbeni zahtevek po prvi alineji prvega odstavka 33. člena ZUS-1) pomenilo, da bi pritožnica v ponovljenem postopku pred toženko lahko dosegla izročitev zadevnih mačk. Ta učinek pa je pritožnica že dosegla, saj sta ji bili mački nesporno izročeni že konec leta 2016. Vrhovno sodišče zato pritrjuje sklepu sodišča prve stopnje, da si pritožnica z vodenjem postopka za odpravo izpodbijanega upravnega akta ne more izboljšati svojega pravnega položaja in da zatorej za vloženo izpodbojno tožbo nima pravnega interesa.

8. Navedbe pritožnice, da ji je zaradi izpodbijanega upravnega akta nastala škoda (v obliki odvetniških, transportnih in veterinarskih stroškov), pri presoji pravnega interesa za izpodbojno tožbo glede na zgoraj pojasnjeno niso pravno odločilne. Takšne, pravno odločilne, bi bile le pri presoji pravnega interesa za ugotovitveno tožbo.1 Te pa pritožnica, četudi zastopana po kvalificiranem pooblaščencu, ni postavila.

9. Tožbo, ki ne izpolnjuje vseh procesnih predpostavk, sodišče ne sme presojati po vsebini, temveč jo mora zavreči (prvi odstavek 36. člena ZUS-1). Neupoštevne so zato tudi vse tiste pritožbene navedbe, s katerimi pritožnica graja pravilnost in zakonitost izpodbijanega upravnega akta. Ob tem Vrhovno sodišče dodaja, da v takem primeru (če o glavnem zahtevku ni bilo meritorno odločeno), zaradi njihove akcesorne narave, tudi ni mogoče meritorno presojati stroškov postopka upravnega spora, tj. II. točke izreka izpodbijanega sklepa.

10. Glede na obrazloženo razlogi, ki jih uveljavlja pritožnica niso podani, prav tako ne razlogi, na katere Vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1).

**K II. točki izreka**

11. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Za ugotovitveno tožbo mora tožnik izkazati določeno pravno korist, s katero bo izkazal legitimacijo za izdajo ugotovitvene sodbe, kar je lahko na primer tudi v pridobitvi pravnega temelja za uveljavljanje škode, prim. 17. tč. obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča U-I-181/09, Up‑860/09, Up-222/10 z dne 10. 11. 2011.