Jedro

Postopek spremembe s pravnomočno odločbo določene preživnine poteka v dveh korakih. V prvem koraku mora sodišče ugotavljati, ali so se v času od zadnje določitve preživnine potrebe preživninskega upravičenca in/ali zmožnosti zavezancev bistveno spremenile. Šele če na to vprašanje odgovori pritrdilno, pa mora nato v drugem koraku znova celovito presoditi potrebe otroka in pridobitne zmožnosti obeh staršev ter določiti novo preživnino.

Sodišče je opravilo primerjave dejanskih okoliščin iz časa prvotne določitve preživnine s tistimi, ki so aktualne ob odločanju o njeni spremembi.

Pravilna je  ugotovitev sodišča prve stopnje, da se z ureditvijo premoženjskih razmerij glede skupnega premoženja premoženjsko stanje udeležencev ni bistveno spremenilo, temveč se je spremenila le struktura oziroma oblika njunega premoženja. Res je, da je predlagatelj postal edini zavezanec za poplačilo skupnih dolgov in da ima zaradi izplačila nasprotni udeleženki 100.000 EUR manj denarnih sredstev, vendar je hkrati postal izključni lastnik prej skupnih nepremičnin. Nasprotna udeleženka je po drugi strani prejela 100.000 EUR denarnih sredstev in ni več zavezanka za skupne dolgove, vendar je zaradi tega izgubila lastninsko pravico na teh nepremičninah. Pri oceni preživninskih zmožnosti staršev se ne upoštevajo le razpoložljiva denarna sredstva, temveč njuno celotno premoženje in vsi dohodki ter njune pridobitne zmožnosti.

Predlagateljevo pričakovanje, da ga bosta komaj polnoletni hčeri ob rednem šolanju z dohodki iz priložnostnega dela razbremenjevali določene preživninske obveznosti, je neutemeljeno. Dohodke, ki jih bosta na ta način ustvarili, bosta upravičeno porabili za priboljške.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Predlagatelj je dolžan v roku 15 dni od prejema tega sklepa nasprotni udeleženki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 238,92 EUR.

Obrazložitev

1.Udeleženca sta starša A. A. in B. A., obe roj. 2007. Udeleženca imata tudi sina C. A., ki je bil v času izdaje sklepa sodišča prve stopnje že polnoleten.

2.S sodno poravnavo Okrožnega sodišča v ... IV P 254/2018 sta se udeleženca dogovorila, da se otroci zaupajo v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki. Stiki med predlagateljem in otroki so potekali vsak drugi konec tedna, med tednom pa po dogovoru staršev. Otroci so s predlagateljem preživeli tudi polovico praznikov in krajših počitnic ter tri tedne med poletnimi počitnicami.

S sodbo Okrožnega sodišča v ... IV P 254/2018 z dne 8. 1. 2020 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1163/2020 z dne 17. 7. 2020 je bilo pravnomočno odločeno, da je dolžan predlagatelj za čas od 8. 1. 2020 nasprotni udeleženki plačevati preživnino v višini 230 EUR mesečno za vsakega otroka.

3.Predlagatelj je 12. 3. 2025 zoper nasprotno udeleženko vložil predlog za znižanje preživnine, ki jo je dolžan plačevati za hčeri.

4.V času vložitve predloga in odločanja sodišča je valorizirana preživnina za vsako hčer znašala 282,57 EUR mesečno. Predlagatelj je predlagal, da se preživnina zniža na 150 EUR mesečno za vsako hčer.

5.Z izpodbijanim sklepom je sodišče predlog predlagatelja zavrnilo (I. točka izreka). Odločilo je, da vsak udeleženec krije svoje stroške tega postopka (II. točka izreka).

6.Zoper sklep vlaga pritožbo predlagatelj. Kot bistveno navaja, da sodišče ni upoštevalo navedb in dokazov, ki jih je podal v drugi pripravljalni vlogi, čeprav jo je vložil v postavljenem roku. Sodišče ni opravilo primerjave okoliščin ob določitvi preživnine in v času odločanja o njenem znižanju. Tako na strani udeležencev kot na strani hčera so se od določitve preživnine razmere bistveno spremenile. Ne drži, da je bila s sodno poravnavo P 119/2019 z dne 14. 11. 2024, s katero sta udeleženca uredila vprašanje skupnega premoženja, zgolj spremenjena oblika njunega premoženja. Predlagatelj je moral na podlagi te sodne poravnave nasprotni udeleženki plačati 100.000 EUR, za kar je moral najeti kredit, njegova mesečna obveznost pa znaša 1.500 EUR. Res je sicer, da je skladno s sodno poravnavo obdržal nepremično premoženje, vendar je prevzel tudi skupne dolgove. Sodišče njegovih obveznosti iz naslova najetega kredita in dolgov iz skupnega premoženja ni upoštevalo. Nasprotna udeleženka je na drugi strani prejela 100.000 EUR, s katerimi lahko prosto razpolaga. V postopku IV P 254/2018 je sodišče štelo, da nasprotna udeleženka nima premičnega in nepremičnega premoženja, ter je upoštevalo le njeno plačo. Zato je nepravilno stališče, da se s sklenitvijo sodne poravnave glede skupnega premoženja njeno premoženjsko stanje ni izboljšalo. Nepravilna je tudi ugotovitev sodišča, da je imela nasprotna udeleženka ob določitvi preživnine mesečno plačo v višini 900 EUR. Sodišče je pri določitvi preživnine upoštevalo le 600 EUR mesečne plače, zato se je njena plača od takrat bistveno zvišala. Poleg tega ima nasprotna udeleženka sedaj dva avtomobila, medtem ko je imela ob določitvi preživnine le enega. Res je, da imata predlagateljev s. p. in d. o. o. dobiček, vendar je dobiček s. p. sedaj nižji kot ob določitvi preživnine, d. o. o. pa sicer ustvarja višji dobiček, vendar predlagatelj tega dobička ne more uporabljati za svoje osebne potrebe. Od določitve preživnine sta hčeri postali polnoletni in samostojni ter z delom ustvarjata lastne dohodke, poleg tega obe prejemata štipendijo. Sodišče je ob določitvi preživnine upoštevalo tudi, da so bili otroci zaupani v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki, s polnoletnostjo hčera pa je ta njen prispevek odpadel. Predlagatelj med stiki poskrbi za vse potrebe hčera, zanju opravlja različne prevoze in jima večkrat da dodaten denar ter tudi na ta način prispeva k njunemu preživljanju. Pravilna porazdelitev preživninske obveznosti bi morala biti takšna, da bi udeleženca preživninske potrebe hčera krila enakomerno. Sin udeležencev od avgusta 2024 živi pri predlagatelju, ki zanj v celoti skrbi. Sin je vpisan v šolo, zato zanj še vedno obstaja preživninska obveznost. Drugačna ugotovitev sodišča je napačna.

7.Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

8.Pritožba ni utemeljena.

9.Izpodbijani sklep ni obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Predlagatelj takšno kršitev smiselno uveljavlja z očitkom, da sodišče ni upoštevalo njegovih navedb iz druge pripravljalne vloge. Ker pa pri tem ne opredeli, katere navedbe so ostale spregledane, pritožbeno sodišče le na kratko pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje obravnavalo vse pravno pomembne navedbe udeležencev in se do njih zadosti opredelilo. Vsebinsko na pritožbene očitke odgovarja v nadaljevanju obrazložitve.

10.V skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je v pritožbi dopustno navajati le tista nova dejstva, ki so obstajala že v času odločanja sodišča prve stopnje. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje odločalo po dejanskem stanju, kakršno je obstajalo na dan izdaje izpodbijanega sklepa. Časovne meje pravnomočnosti zajemajo dejstva, ki so obstajala do tega trenutka. Samo ta dejstva bi lahko predlagatelj kot nova uveljavljal v pritožbi, kasneje nastala dejstva lahko kvečjemu pomenijo podlago za spremembo pravnomočne sodne odločbe v novem postopku.

Hčeri udeležencev sta bili na dan izdaje izpodbijanega sklepa še mladoletni. Sklicevanje predlagatelja na njuno polnoletnost in iz tega izpeljani pritožbeni očitki so zato neutemeljeni in za odločitev nepomembni.

11.Sodišče prve stopnje je kot materialnopravno podlago odločanja o predlogu za znižanje preživnine pravilno opredelilo prvi odstavek 197. člena Družinskega zakonika (DZ). Izhajajoč iz navedene zakonske določbe je pravilno upoštevalo, da postopek spremembe s pravnomočno odločbo določene preživnine poteka v dveh korakih. V prvem koraku mora sodišče ugotavljati, ali so se v času od zadnje določitve preživnine potrebe preživninskega upravičenca in/ali zmožnosti zavezancev bistveno spremenile. Šele če na to vprašanje odgovori pritrdilno, pa mora nato v drugem koraku znova celovito presoditi potrebe otroka in pridobitne zmožnosti obeh staršev ter določiti novo preživnino.

12.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni opravilo primerjave dejanskih okoliščin iz časa prvotne določitve preživnine s tistimi, ki so aktualne ob odločanju o njeni spremembi. To je storilo v 6. in 7. točki obrazložitve, pri tem pa se je pravilno omejilo na okoliščine, ki so pravno pomembne in so v času odločanja že obstajale.

13.Predlagatelj ni konkretizirano zatrjeval, da bi se potrebe preživninskih upravičenk od določitve preživnine znižale. Neutemeljeno je tudi pritožbeno izpostavljanje dohodkov, ki jih hčeri pridobivata s priložnostnim delom. V času odločanja sodišča prve stopnje sta bili še mladoletni, zato nista bili dolžni z lastnim delom prispevati k svojemu preživljanju.

14.V izogib morebitnemu novemu postopku pritožbeno sodišče že zdaj pojasnjuje, da so tudi po otrokovi polnoletosti - dokler se ta redno šola, najdlje pa do dopolnjenega 26. leta starosti - za njegovo preživljanje prvenstveno dolžni poskrbeti starši. V določenih primerih je od polnoletnega preživninskega upravičenca dopustno pričakovati, da si s priložnostnim delom pridobiva dodatna sredstva in jih namenja za kritje svojih potreb. Vendar je to upravičeno le v primerih, ko so preživninske zmožnosti staršev skromne, in se praviloma nanaša na kritje nadstandardnih potreb. V obravnavanem primeru so predlagateljeve preživninske zmožnosti nadpovprečne, z določeno preživnino pa so krite samo osnovne življenjske potrebe hčera, ki so bile ocenjene v povprečnih, prej nizkih kot visokih zneskih.

15.Njegovo pričakovanje, da ga bosta komaj polnoletni hčeri ob rednem šolanju z dohodki iz priložnostnega dela razbremenjevali določene preživninske obveznosti, je zato neutemeljeno. Dohodke, ki jih bosta na ta način ustvarili, bosta upravičeno porabili za priboljške.

16.Socialni transferji, vključno z državno štipendijo, ne morejo biti razlog za zmanjšanje preživninske obveznosti staršev. Nasprotno, preživninske zmožnosti staršev vplivajo na obstoj in višino socialnih prejemkov, ki jih država zagotavlja za preživljanje otrok. Ker sta oba udeleženca zmožna izpolnjevati svojo preživninsko obveznost, bosta hčeri štipendijo namenjali kritju potreb, ki niso vključene v preživnino.

17.Predlagatelj je spremenjene razmere na strani preživninskih zavezancev utemeljeval zlasti s spremembo njunega premoženjskega stanja, do katere naj bi prišlo s sklenitvijo sodne poravnave Okrožnega sodišča v Novem mestu P 119/2019 z dne 14. 11. 2024. Z njo sta udeleženca uredila vprašanje skupnega premoženja. Predlagatelj je postal izključni lastnik skupnega premoženja in izključni dolžnik skupnih dolgov, ob tem pa je nasprotni udeleženki plačal 100.000 EUR.

18.Predlagatelj ni zatrjeval, da znesek 100.000 EUR vrednostno ne ustreza deležu nasprotne udeleženke na skupnem premoženju, upoštevaje njegovo aktivo in pasivo. Pravilna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da se z ureditvijo premoženjskih razmerij glede skupnega premoženja premoženjsko stanje udeležencev ni bistveno spremenilo, temveč se je spremenila le struktura oziroma oblika njunega premoženja. Res je, da je predlagatelj postal edini zavezanec za poplačilo skupnih dolgov in da ima zaradi izplačila nasprotni udeleženki 100.000 EUR manj denarnih sredstev, vendar je hkrati postal izključni lastnik prej skupnih nepremičnin. Nasprotna udeleženka je po drugi strani prejela 100.000 EUR denarnih sredstev in ni več zavezanka za skupne dolgove, vendar je zaradi tega izgubila lastninsko pravico na teh nepremičninah. Pri oceni preživninskih zmožnosti staršev se ne upoštevajo le razpoložljiva denarna sredstva, temveč njuno celotno premoženje in vsi dohodki ter njune pridobitne zmožnosti. Na presojo preživninskih zmožnosti udeležencev zato ne vpliva dejstvo, da je premoženje nasprotne udeleženke po delitvi postalo bolj likvidno, kakor tudi ne okoliščina, da je predlagatelj izplačilo 100.000 EUR namesto s prodajo dela svojega premoženja financiral z najemom kredita. Obe okoliščini predstavljata le način upravljanja s premoženjem, ne vplivata pa na njegov skupni obseg.

19.Predlagatelj utemeljeno opozarja, da sodišče pri določitvi preživnine ni upoštevalo, da je bila nasprotna udeleženka skupna lastnica določenih nepremičnin. Vendar pri tem spregleda, da je sodišče tudi na njegovi strani upoštevalo le njegovo lastništvo bivalnega vikenda, sedaj pa je izključni lastnik sedemnajstih nepremičnin v petih različnih katastrskih občinah ter solastnik še dveh nepremičnin. Če je bil predlagatelj lastnik teh nepremičnin že ob določitvi preživnine, to pomeni, da sodišče tudi pri njem ni upoštevalo vsega njegovega nepremičnega premoženja. Ob upoštevanju tega premoženja bi utegnil biti razkorak med preživninskimi prispevki udeležencev še večji. Če pa takrat določenih nepremičnin še ni imel, pa to kaže, da se je njegovo premoženjsko stanje od določitve preživnine izboljšalo še izraziteje, kot izhaja iz okoliščin, navedenih v nadaljevanju obrazložitve.

20.Predlagatelj se, enako kot ob določitvi preživnine, ukvarja z ..., dejavnost pa opravlja prek d. o. o. in s. p. Predlagatelj se neutemeljeno sklicuje na dejstvo, da je kot s. p. sedaj ustvaril nižji dobiček kot v času določanja preživnine (približno 80.000 EUR namesto približno 92.000 EUR). Dobiček je po svoji naravi spremenljiv, letna nihanja pa pričakovana in sama po sebi ne pomenijo bistveno spremenjenih okoliščin. Za presojo predlagateljevega premoženjskega stanja je bistveno, da oba poslovna subjekta poslujeta zelo uspešno ter da dolgovi, ki jih plačuje preko s. p. (vključno s kreditom, ki ga je vzel za poplačilo nasprotne udeleženke), očitno ne vplivajo negativno na njegovo poslovanje in dohodke. Jasnejšo sliko o njegovem premoženjskem stanju dajejo naslednje okoliščine: lastništvo dodatnih nepremičnin; dejstvo, da je imel leta 2020 v lasti eno osebno vozilo in osem tovornih vozil, sedaj pa je lastnik dveh osebnih vozil, mopeda, šestih priklopnih vozil in desetih tovornih vozil, in dejstvo, da je od določitve preživnine zgradil novo stanovanjsko hišo. Ob upoštevanju navedenih okoliščin so njegovi poskusi prikazati poslabšanje premoženjskega stanja neresni, zatrjevanje finančne stiske, zaradi katere naj ne bi bil več zmožen plačevati dosedanje preživnine za hčeri, pa neumestno.

1.Utemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče pri določitvi preživnine upoštevalo, da je nasprotna udeleženka prejemala približno 600 EUR neto plače, in ne 900 EUR, kot je zmotno ugotovilo sodišče prve stopnje. Prav tako drži, da njena neto plača sedaj znaša približno 960 EUR. Vendar je treba pri primerjavi tedanje in sedanje plače upoštevati, da je zaradi inflacije realno povečanje plače nasprotne udeleženke bistveno nižje, kot ga kaže primerjava nominalnih zneskov. Ob dejstvu, da v tem času ni pridobila drugega vrednejšega premoženja, takšno povečanje ne pomeni bistvene spremembe njenih preživninskih zmožnosti. Še toliko manj takšno spremembo predstavlja dejstvo, da je poleg šest let starega vozila Volkswagen ... sedaj lastnica tudi približno petnajst let starega vozila Renault ... Sodišče je že ob določitvi preživnine upoštevalo, da nasprotna udeleženka brezplačno biva v nepremičnini svojega očeta, medtem ko so navedbe predlagatelja, da s to nepremičnino gospodari, ostale nekonkretizirane.

2.Predlagatelj ne navaja, da hčeri sedaj pri njem preživita bistveno več časa, kot sta ga v času določitve preživnine, zaradi česar bi se bistveno povečal delež njunih potreb, ki jih krije v naravi. Sodišče sicer ne dvomi, da predlagatelj poleg plačevanja preživnine tudi v naravi prispeva k preživljanju hčera s tem, da ju kam pelje in jima daje žepnino. Vendar je takšen prispevek običajen in pričakovan ter v ničemer ne vpliva na njegovo obveznost zadovoljevanja potreb, ki so vključene v denarno preživnino.

3.Predlagatelj se neutemeljeno sklicuje na prenehanje starševske skrbi udeležencev. V času odločanja sodišča prve stopnje sta bili hčeri še mladoletni ter zaupani v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki, ki je zanju pretežno skrbela. Res je, da se vsebina in intenzivnost skrbi za otroka z njegovim odraščanjem spreminjata, vendar to ne pomeni, da breme vzgoje in varstva zaradi bližajoče polnoletnosti otroka postane zanemarljivo. To toliko bolj velja v konkretnem primeru. Ni namreč dvoma, da skrb za dve šolajoči se najstnici s posebnimi potrebami kljub njuni skorajšnji polnoletnosti terja znaten časovni, organizacijski in osebni angažma.

4.Dejstvo, da sin udeležencev sedaj biva pri predlagatelju, je pomembno za preživninsko obveznost udeležencev do njega, ne vpliva pa na obstoj in obseg njune preživninske obveznosti do hčera. Pritožbene navedbe, da v nasprotju z ugotovitvami sodišča tudi za sina še obstaja preživninska obveznost obeh staršev, so zato nepomembne in pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja.

5.Na podlagi vsega navedenega pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da predlagatelj ni izkazal, da bi se v času od določitve preživnine do izdaje izpodbijane odločbe bistveno spremenile bodisi preživninske zmožnosti udeležencev bodisi preživninske potrebe njunih hčera. Prav tako ni izkazano, da bi se zaradi morebitnih sprememb porušilo razmerje med temi medsebojno povezanimi prvinami, ki so odločilne za določitev višine preživnine. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za znižanje preživnine je zato pravilna.

6.Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1) tako ugotovilo, da niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

7.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi drugega odstavka 55. člena ZNP-1. Predlagatelj s predlogom za znižanje preživnine ni zasledoval koristi otrok, z neutemeljenim predlogom pa je nasprotni udeleženki povzročil nepotrebne stroške postopka. Prosti preudarek zato utemeljuje odločitev, da je nasprotni udeleženki dolžan povrniti njene stroške pritožbenega postopka. Za potrebne stroške na strani nasprotne udeleženke sodišče šteje 320 točk za sestavo odgovora na pritožbo in 6,4 točke za materialne stroške, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke (0,60 EUR) in povišano za 22 % DDV znaša 238,92 EUR.

-------------------------------

134. člen ZNP-1 sicer določa, da sme pritožnik v pritožbi vselej navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če so v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1, vendar ta določba ne spreminja pravil o časovnih mejah pravnomočnosti temveč le predpostavke, pod katerim se lahko dejstva, ki so takrat že obstajala, navajajo kasneje. Če so takšna dejstva v korist točno določenih oseb (med drugim otroka), ni treba izkazati pogoja nekrivde (odločbi Višjega sodišča v Mariboru III Cp 806/2020 z dne 10. 11. 2020 in III Cp 414/2023 z dne 6. 6. 2023).

2Primerjaj odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 26/2017 z dne 11. 5. 2017 in II Ips 3/2020 z dne 19. 6. 2020.

3Ob določitvi preživnine v letu 2020 je sodišče potrebe deklet ocenilo na 343 EUR mesečno, in sicer: 40 EUR za bivalne stroške, 80 EUR za stroške hrane, 80 EUR za stroške oblačil, 10 EUR za stroške higiene in frizerja, 5 EUR za stroške lekarne, 13 EUR za stroške šolskih potrebščin, 50 EUR za druge stroške šolanja, 40 EUR za stroške zunajšolskih dejavnosti, razvedrila in preživljanja prostega časa in 25 EUR za stroške prevozov.