Jedro

Tožniki niso zatrjevali, da so imeli ob uveljavitvi ZLNDL pravico uporabe. Ker je bilo v konkretnem primeru soglasje glede uporabe delov toženkine parcele dano le pod pogojem, da je to naselje strog provizorij, ki ga mora investitor odstraniti na lastne stroške ob pozivu oblasti, o pridobitvi pravice uporabe niti ni mogoče govoriti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je vsak izmed tožnikov do ¼ lastnik nepremičnine poslovne stavbe v izmeri 295 m² na parc. št. 1065 k. o. ..., kar v naravi predstavlja poslovno stavbo – gostinski objekt, ter na izstavitev za vknjižbo lastninske pravice ustrezne zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bo mogoč zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice na delu nepremičnine poslovne stavbe v izmeri 295 m² na parc. št. 1065 k. o. ....

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Sodbo pritožbenega sodišča tožniki zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava izpodbijajo z revizijo. Predlagajo razveljavitev obeh sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP)(1) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revidenti očitkov glede zmotne presoje gradbenega dovoljenja z dne 23. 1. 1959 ne utemeljujejo kot kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, temveč kot zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa glede na določilo tretjega odstavka 370. člena ZPP na revizijski stopnji ni dovoljeno. Nižji sodišči nista navedli, da omenjeno gradbeno dovoljenje počitniško naselje opredeljuje kot strog provizorij, ki ga mora investitor na zahtevo oblasti na lastne stroške in brez odškodnine odstraniti, temveč da je bilo zadevno gradbeno dovoljenje izdano na podlagi soglasja Okrajnega ljudskega odbora … z dne 20. 8. 1958, ki je zazidavo delov parc. št. 1063, 1064, 1065 in 1066, vse k.o. ... omejeval na navedeni način. Do takšnih zaključkov sta sodišči prišli na podlagi izvedenih dokazov – prebranega gradbenega dovoljenja in soglasja, in ne na podlagi toženkinih trditev. Da ta trditev tožnikov ni argumentirano prerekala, ne drži. Res je z vlogo z dne 27. 11. 2002 tožbeni zahtevek pripoznala, vendar pa je to izjavo na zadnjem naroku preklicala. Ker pripoznava zahtevka ne učinkuje neposredno, je jasno, da je pripoznavo mogoče preklicati, dokler sodišče ne izda sodbe. Očitkov, katera dejstva naj bi sodišče napačno štelo za neprerekana, pa revidenti ne konkretizirajo.

7. Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Sodišče druge stopnje je na strani štiri svoje sodbe pojasnilo, zakaj se vlaganje družbenih sredstev v družbeno lastnino ni rezultiralo v lastninski pravici na nepremičnini. Tožniki niso zatrjevali, da so imeli ob uveljavitvi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL) pravico uporabe. Ker je bilo v konkretnem primeru soglasje glede uporabe delov toženkine parcele dano le pod pogojem, da je to naselje strog provizorij, ki ga mora investitor odstraniti na lastne stroške ob pozivu oblasti, o pridobitvi pravice uporabe niti ni mogoče govoriti. Pravna pravila gradnje na tujem zemljišču urejajo samo pridobitev lastninske pravice, ne pa tudi pravice uporabe na zemljišču v družbeni lastnini.

8. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, jo je revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 73/2007 – ZPP-UPB3, v nadaljevanju ZPP, ki se uporablja na podlagi drugega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku, ZPP-D, Uradni list RS, št. 45/2008.