Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodna poravnava pod razveznim pogojem ni mogoča, oziroma ne preneha veljati, če se izpolni razvezni pogoj.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbe.
Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog tožene stranke za nadaljevanje pravdnega postopka, ki je bil končan s sodno poravnavo.
Takšen sklep izpodbija tožena stranka "iz vseh pritožbenih razlogov" in predlaga, da ga pritožbeno sodišče razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje. Navaja, da sta pravdni stranki sklenili pogojno sodno poravnavo, ki bi veljala le, če bi tožeča stranka v 30 dneh plačala kupnino, česar pa ni storila.
Pritožba ni utemeljena.
Pravdni stranki sta na naroku za glavno obravnavo 01.06.2005 sklenili sodno poravnavo, s katero sta se dogovorili, da tožeča stranka proda toženi stranki nepremičnino, tožena stranka pa v 30 dneh po sklenitvi poravnave plača kupnino 66.358,43 EUR, nakar ji bo tožena stranka v 8 dneh po plačilu izdala ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo. V zadnjem členu sodne poravnave je določeno, da je sklenjena pod razveznim pogojem, in v primeru neplačila kupnine v 30 dneh od sklenitve te poravnave ne velja.
Sodna poravnava pod razveznim pogojem ni mogoča, oziroma ne preneha veljati, če se izpolni razvezni pogoj. Sodna poravnava ima materialnopravne učinke, ki so v ureditvi spornega razmerja, pa tudi procesnopravne učinke, ki so v končanju pravdnega postopka in v pravnomočnosti ter izvršljivosti dogovorjene rešitve zadeve.
Določba v sodni poravnavi pravdnih strank, da je sklenjena pod razveznim pogojem, pomeni, da je ob njenem podpisu veljala (drugi odstavek 307. člen ZPP), ne pa, da začne veljati šele, ko bi bila plačana kupnina. S podpisom zapisnika je bil pravdni postopek končan in tako, kot mora sodišče po 308. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali ne teče morda pravda o predmetu, o katerem je bila prej sklenjena sodna praksa, ker v takem primeru tožbo zavrže, ni mogoče nadaljevati pravdnega postopka, ki je bil končan s sodno poravnavo. Sodišče prve stopnje je predlog tožene stranke pravilno zavrglo. Pravilno jo je tudi poučilo, da sodna poravnava predstavlja izvršilni naslov in da je mogoča posebna tožba za razveljavitev sodne poravnave, pod pogoji 392. in
393. člena ZPP.
Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče po 2. točki 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
Tožena stranka, ki s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbe.