Jedro

Tožba na podlagi 168. člena ZIZ je namenjena uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim zaradi varovanja interesov upnika, ki se ne more poplačati iz dolžnikove nepremičnine, ker slednji ne vpiše svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo. Poleg dolžnikov (prvih treh tožencev) mora biti zaradi zemljiškoknjižnih pravil v njej zajet tudi zemljiškoknjižni lastnik, skupaj imajo položaj nujnih sospornikov.

Po umiku tožbe, ki je bil posledica izpolnitve zahtevka, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP prvim trem tožencem naložilo povrnitev tožničinih stroškov postopka, zahtevo za povrnitev stroškov četrte toženke (kot zemljiškoknjižne lastnice) pa pravilno zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom umik tožbe vzelo na znanje in postopek ustavilo (I. točka izreka), prvo, drugo in tretje toženi stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeči stranki v znesku 979,71 EUR (II. točka izreka) in predlog četrto tožene stranke za povrnitev stroškov postopka zavrnilo (III. točka izreka).

2. Glede odločitve iz III. točke izreka se je pravočasno pritožila četrto tožena stranka (v nadaljevanju četrta toženka). Trdi, da je ves čas postopka opozarjala, da je tožbeni zahtevek nepravilen in ni oblikovan na podlagi petega odstavka 168. člena ZIZ. Četrta toženka ni ničesar storila v smislu izpolnitve tožbenega zahtevka, saj ni vložila predloga v zemljiško knjigo za vknjižbo lastninske pravice na predmetni nepremičnini, zato gre v razmerju do nje za umik tožbe, za katerega tožnica stroškovno odgovarja. Tožnica je s tožbo zahtevala, da se ugotovi, da so prvi trije toženci solastniki nepremičnine, vsak do 1/3, v 2. točki tožbenega zahtevka pa, da naj četrta toženka prizna prvim trem tožencem lastninsko pravico na nepremičnini. Tak zahtevek iz določbe petega odstavka 168. člena ZIZ ne izhaja. Tožnica ni niti pojasnila, na kakšni dejanski in pravni podlagi naj bi četrta toženka prvim trem tožencem priznala lastninsko pravico na nepremičnini. Zgolj vknjižena lastninska pravica v zemljiški knjigi v korist njene pravne prednice (še vedno kot družbena lastnina) namreč takšna podlaga ni. Če sta bili sklenjeni tako prvotna pogodba kot uskladitvena pogodba, kar trdi tožnica, četrta toženka ni dolžna ponovno priznavati lastninske pravice tožencem, če pa naj bi jo že v celoti priznala njihovemu pravnem predniku in mu tudi izdala ustrezno ZK dovolilo. Ker toženka ni storila ničesar za izpolnitev tožbenega zahtevka, s tem ni izpolnjen abstraktni dejanski stan prvega odstavka 158. člena ZPP. Če pa ta izjema ni podana, je treba uporabiti prvi odstavek 158. člena ZPP brez te izjeme in je ob umiku tožbe tožnica dolžna povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. Sklep sploh nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato je podana absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je tožnica (upnica1) s tožbo po petem odstavku 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) zahtevala, da se v korist prvega, drugega in tretjega toženca vknjiži (so)lastninska pravica na garsonjeri št. 1 v 1. nadstropju stavbe na ... Slednji se na podlagi sklepa o dedovanju niso vpisali zemljiško knjigo, tožnici pa dolgujejo stroške upravljanja in rezervnega sklada.

6. Med postopkom je bil s strani prvih treh tožencev predlagan vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, zato je tožnica tožbo umaknila. Četrta tožena stranka se je z umikom strinjala, priglasila pa je stroške postopka. Njen predlog za povrnitev stroškov postopka je sodišče prve stopnje zavrnilo z obrazložitvijo, da so toženci nujni sosporniki in je morala tožnica vložiti tožbo zoper vse tožence, sicer ne bi tožila prave stranke in so zato na enak način dolžni trpeti stroške tega postopka, sami pa niso upravičeni do njihove povrnitve. Izpodbijani sklep torej ni obremenjen z očitano bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Razlogi za zavrnitev predloga za povrnitev stroškov postopka četrti toženki so navedeni in so po presoji pritožbenega sodišča tudi pravilni.

7. Tožba na podlagi 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je namenjena uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim zaradi varovanja interesov upnika, ki se ne more poplačati iz dolžnikove nepremičnine, ker slednji ne vpiše svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo. Poleg dolžnikov (prvih treh tožencev) mora biti zaradi zemljiškoknjižnih pravil2 v njej zajet tudi zemljiškoknjižni lastnik3, skupaj imajo položaj nujnih sospornikov. Glede tega vprašanja je sodna praksa utrjena in enotna ter v izpodbijanem sklepu tudi navedena.

8. Sosporniki krijejo stroške po enakih delih, če so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari, pa so nerazdelno odgovorni tudi za stroške prisojene nasprotni stranki (prvi in tretji odstavek 161. člena ZPP). Za stroške, ki jih povzročijo posamezni sosoporniki s posebnimi pravdnimi dejanji, drugi sosporniki niso odgovorni (četrti odstavek 161. člena ZPP).

9. Po umiku tožbe, ki je bil posledica izpolnitve zahtevka, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP prvim trem tožencem4 naložilo povrnitev tožničinih stroškov postopka, zahtevo za povrnitev stroškov četrte toženke pa pravilno zavrnilo. Četrta toženka bi glede na njen položaj nujne sospornice lahko zahtevala povrnitev stroškov od tožnice, če bi s svojimi procesnimi dejanji vzpostavila položaj iz četrtega odstavka 161. člena ZPP. Drugače povedano, toženka kot zemljiškoknjižna lastnica (ki v postopku ni imela ugovorov iz sklenjenega razpolagalnega posla5), bi lahko pripoznala6 tožbeni zahtevek, kar bi ob smiselni uporabi pravila iz 157. člena ZPP omogočilo uporabo četrtega odstavka 161. člena ZPP, saj je predmetna tožba posledica ravnanja prvih treh tožencev, ki lastninske pravice na stanovanju niso vpisali na svoje ime.7 Le na ta način bi si lahko zagotovila povrnitev stroškov postopka. Vprašanji pravilnosti tožbenega zahtevka (v delu, ki se nanaša na četrto toženko8) in kdo je izpolnil zahtevek za odločitev o stroških postopka po navedenem nista pravno relevantni.

10. Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 S sklepom VL 167225/2014 z dne 23. 11. 2016 je bila pozvana, da predloži listino, primerno za vpis dolžnikove lastninske pravice v zemljiško knjigo oziroma to zahteva s tožbo (168. člen ZIZ). 2 150. člen Zakona o zemljiški knjigi. Več o pasivni legitimaciji glej M. Končina, Oblikovanje tožbenih zahtevkov - stvarno pravo, Pravosodni bilten 2/2011, stran 78-79. 3 Glej na primer VSL 1219/2016. 4 Tako je predlagala tožnica. 5 Njena pravna prednica je stanovanje prodala pravnemu predniku prvih treh tožencev. 6 Ki bi bila sicer učinkovita le, če bi zahtevek pripoznali vsi toženci. 7 Primerjaj na primer odločbe VSK I Cp 367/2007, VSL 2922/2014. 8 In se glasi: „ Četrta toženka je dolžna prvim trem tožencem priznati lastninsko pravico na garsonjeri...“.