Jedro

Zgolj pavšalno zatrjevanje tožnika o nepravilnem izvršilnem naslovu še ne more biti osnova za presojo o tem, da ocena verjetnosti, ki jo je opravila tožena stranka, ni pravilna.

Izrek

1. Tožba se zavrne. 2. Tožnika se oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči v smislu postavitve odvetnika za sestavo in vložitev ugovora zoper izvršilni sklepa Okrajnega sodišča v A. opr. št. ..., zaradi plačila 2.584,48 EUR. Prošnji je priložil odredbo Okrajnega sodišča v A. opr. št. ... in ... z dne 19. 9. 2007, kopijo potnega lista in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v A. opr. št. ... z dne 13. 8. 2007. Tožena stranka v nadaljevanju citira določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP; Uradni list RS, št. 96/2004), na podlagi katerega je zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Navaja, da je tožnik v svoji prošnji navedel, da želi vložiti ugovor zoper citirani sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v A. Upnik v predmetnem izvršilnem postopku je Organ za brezplačno pravno pomoč pri Okrožnem sodišču v B., ki je z odločbo opr. št. Bpp ... z dne 9. 5. 2007 ugotovil, da je tožnik neupravičeno prejel brezplačno pravno pomoč z odločbo opr. št. Bpp ... in da je dolžan to neupravičeno prejeto brezplačno pomoč v znesku 2.540,48 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15. 12. 2006 dalje do plačila, vrniti. Zoper to odločbo je tožnik tudi vložil tožbo na Upravno sodišče RS v Ljubljani, ki jo je s sodbo z dne 28. 3. 2007 zavrnilo. Organ za brezplačno pravno pomoč meni, da je dodelitev brezplačne pravne pomoči zoper navedeni sklep nerazumna, ker je postopek pravnomočno zaključen in je navedena odločba tudi izvršilni naslov na podlagi katerega je sodišče dovolilo izvršbo, zato je tožnik znesek dolžan plačati. Na podlagi navedenega tožena stranka ugotavlja, da ni izpolnjen eden izmed pogojev, ki so določeni v 24. členu ZBPP. Glede na ugotovljeno dejansko stanje zadeva očitno ni razumna, ker je pričakovanje in zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

Tožnik v tožbi navaja, da odločitev tožene stranke ni pravilna, predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Prosi tudi, da ga oprosti plačila sodnih taks, saj se preživlja z denarnimi sredstvi v višini 389 EUR mesečno. Navaja, da mu je tožena stranka z navedeno odločbo kršila človekove pravice do pritožbe, do enakih možnost in zavarovanja njegovih pravic, posledično celo pravico do preživetja. Meni, da je pravnomočni izvršilni naslov krivičen, izposlovan na enako avtoritativen način, kakor je bila zavrnjena njegova prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka vedno krši temeljna pravila Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) tako, da njegovih dokazov oziroma listin ne upošteva, dejansko stanje ugotavlja sama in mu ne da možnosti, da bi se o tem pred izdajo odločbe lahko izrekel. Gre za bistveno kršitev pravil upravnega postopka, po katerem je tožena stranka dolžna ravnati in ugotoviti materialno resnico. Meni, da je tožena stranka kršila določbe ZBPP, saj ta zakon državljanom, ki si zaradi življenjske in premoženjske stiske ne morejo privoščiti varstva svojih pravic, zagotavlja enako in učinkovito dostopnost do sodišča. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi, povzema razloge za svojo odločitev in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi 24. člena ZBPP pravilno odločila, ko je zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Po navedeni določbi ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati (4. alinea 1. odstavka 24. člena ZBPP). Da je zadeva očitno nerazumna je določeno v 2. odstavku navedenega člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna tudi, kadar je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

V obravnavani zadevi je sporna dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na prvi stopnji, v izvršilnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v A. pod opr. št. ..., zaradi plačila 2.584,48 EUR. V postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bilo ugotovljeno, da je bilo z odločbo opr. št. Bpp ... z dne 9. 1. 2007 ugotovljeno, da je tožnik neupravičeno prejel brezplačno pravno pomoč in jo je dolžan vrniti. Odločitev tožene stranke je potrdilo tudi Upravno sodišče RS s sodbo z dne 28. 3. 2007. Tem dejstvom tožnik v tožbi ne nasprotuje. Iz upravnih spisov izhaja, da je bil izvršilni postopek zoper tožnika začet s predlogom za izvršbo, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi opr. št. ... z dne 13. 8. 2007. Tožena stranka pravilno ugotavlja, da je terjatev, ki jo v izvršilni zadevi zoper tožnika uveljavlja Organ za brezplačno pravno pomoč, ugotovljena s pravnomočno sodbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani z dne 28. 3. 2007. Razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi so določeni v 55. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Tožnik v tožbi zatrjuje, da navedena odločitev Upravnega sodišča RS ni pravilna. S takšnim ugovorom tožnik po presoji sodišča ne more uspeti. Glede na ta tožbeni ugovor bi tožnik moral izkazati, da je bil izdani sklep o izvršbi razveljavljen, odpravljen ali spremenjen oziroma da so bila zoper pravnomočno sodbo vložena pravna sredstva. Zgolj pavšalno zatrjevanje tožnika o nepravilnem izvršilnem naslovu po mnenju sodišča (še) ne more biti osnova za presojo o tem, da ocena verjetnosti, ki jo je opravila tožena stranka, ni pravilna. Sodišče pri tem pripominja, da presoja obstoja same terjatve upnika ne more biti predmet tega upravnega spora. Zato tožnik tudi ne more uspeti z ugovori, da so tudi ostale odločitve tožene stranke in sodišča do njega krivične. Ker glede na navedeno tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja, ki ga za dodelitev brezplačne pravne pomoči določa 24. člen ZBPP, je tudi po presoji sodišča odločitev tožene stranke o zavrnitvi tožnikove prošnje pravilna. Ob ugotovitvi, da je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, po presoji sodišča tudi ni mogoče govoriti o kršitvi tožnikovih temeljnih človekovih pravic, prav tako tudi ne o kršitvah pravil postopka.

Glede na navedeno je sodišče tožbo tožnika na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06) kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče je na podlagi 2. alinee 2. odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na nejavni seji, ker je ocenilo, da tožnik ni navedel nobene okoliščine ali trditve, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da bo mogoče dejansko stanje dopolniti z ugotovitvami, ki bi utegnile biti pomembne za odločitev.

K 2. točki izreka: Sodišče je predlogu tožnika, da se ga oprosti plačila sodnih taks ugodilo na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah. Iz podatkov spisa izhaja, da bi bila s plačilom sodnih taks lahko občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik preživlja.