Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ugovorne navedbe, da dolžnik nima rubljivih predmetov oz. da bi mu z rubežem premičnin povsem onemogočili nadaljno dejavnost, niso razlog, ki bi preprečeval dovolitev izvršbe, saj v izpodbijanem sklepu niso konkretneje označene premičnine, ki naj bi bile predmet rubeža.
Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - prodajo dolžnikovih premičnin. Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in med drugim navedel, da znesku glavnice ne ugovarja. Trgovino je moral zapreti zaradi konkurence, ostale pa so številne neplačane obveznosti, zato dolga trenutno ni sposoben poravnati. Vrednejših premičnin, ki bi lahko bile predmet izvršbe, nima. Upnik je na ugovor odgovoril, da je ugovor po vsebini predvsem predlog za odlog izvršbe. Upnik pri svojem zahtevku v celoti vztraja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnikov ugovor neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 3. odst. 58. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni utemeljen. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemljen. Omenjeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 1. odst. 55. čl. ZIZ. Kadar upnik predlaga nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom (3. odst. 34. čl. ZIZ), lahko dolžnik v ugovoru zoper tak sklep uveljavlja samo razloge, ki preprečujejo izvršbo z novim izvršilnim sredstvom (prim. 55. čl. ZIZ). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik obstoj, višino in zapadlost glavnice terjatve izrecno priznava. Ugovorne navedbe, da dolžnik nima rubljivih predmetov oz. da bi mu z rubežem premičnin povsem onemogočili nadaljnjo dejavnost, niso razlog, ki bi preprečeval dovolitev izvršbe, saj v izpodbijanem sklepu niso konkretneje označene premičnine, ki naj bi bile predmet rubeža. V kolikor se bo pri sami opravi izvršbe pokazalo, da dolžnik nima rubljivih predmetov, bo to pomenilo, da izvršbe dejansko ni mogoče opraviti, kar pa ne vpliva na samo dovolitev izvršbe na premičnine. Tudi ugovor, da so premičnine dolžniku nujno potrebne za opravljanje dejavnosti (80. čl. ZIZ), bo dolžnik lahko podal ob opravi rubeža, v kolikor bi izvršitelj hotel zarubiti take stvari, in šele tedaj bo, v kolikor se bo izkazalo za potrebno, o tem ugovoru odločalo sodišče (prim. 4. odst. 80. čl. ZIZ). Ker torej dolžnik ni navedel in dokazal dejstev, ki preprečujejo izvršbo z novim izvršilnim sredstvom v smislu 55. čl. ZIZ, je njegov ugovor neutemeljen v smislu določb 2. odst. 53. čl. ZIZ. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče še pripominja, da je večina dolžnikovih ugovornih navedb po svoji naravi predlog za odlog izvršbe v smislu 71. in nadaljnjih členov ZIZ, o katerem bo moralo sodišče prve stopnje še odločati v nadaljevanju postopka.