Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnik, ki je že pravnomočno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot brezposelna oseba, ki prejema denarno nadomestilo na podlagi 22. člena ZPIZ-1, kljub pravnomočni sodbi o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in reintegraciji v delovno razmerje, za isto obdobje ne more spremeniti podlage zavarovanja v delovno razmerje po 13. členu ZPIZ-1.
Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: „Odločba tožene stranke št. ... z dne 23. 7. 2008 se v točki III. odpravi.
Ugotovi se, da ima tožnik lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova delovnega razmerja v obdobju od 22. 2. 2001 do 20. 3. 2001, od 16. 8. 2003 do 20. 3. 2005, od 1. 8. 2005 do 2. 10. 2005, od 1. 1. 2006 do 12. 3. 2006 in od 1. 8. 2006 do 10. 9. 2006. Zahtevek tožnika, da se mu v času od 16. 2. 2002 do 15. 8. 2003 prizna lastnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova delovnega razmerja, se zavrne.“
Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženke z dne 23. 7. 2008 in z dne 27. 12. 2007 ter ugotovilo, da ima tožnik lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova delovnega razmerja v obdobjih od 22. 2. 2001 do 20. 3. 2001, od 16. 2. 2002 do 15. 8. 2003, od 16. 8. 2003 do 20. 3. 2005, od 1. 8. 2005 do 2. 10. 2005, od 1. 1. 2006 do 12. 3. 2006 in od 1. 8. 2006 do 10. 9. 2006. Zoper sodbo se pravočasno pritožuje toženka glede priznanja lastnosti zavarovanca iz naslova delovnega razmerja v obdobju od 16. 2. 2002 do 15. 8. 2003 iz razloga zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da v tem delu tožbeni zahtevek zavrne. Navaja, da med strankama ni sporno, da tožnik v obdobju od 22. 2. 2001 do 20. 3. 2001 ni bil zavarovan po nobeni podlagi, da je bil od 16. 2. 2002 do 15. 8. 2003 zavarovan na podlagi 22. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) kot brezposelna oseba s pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, v ostalih obdobjih pa je bil prostovoljno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 34. čl. ZPIZ-1. Sodišče je odločilo, da je potrebno na podlagi delovnega razmerja, v katerem zaradi stečaja delodajalca prispevki ne bodo poravnani in plače neizplačane, vzpostaviti lastnost zavarovanca po 13. čl. ZPIZ-1 in s tem poseči v že pravnomočno urejeno pravno razmerje z zavarovanjem na podlagi 22. čl. ZPIZ-1. Takšna odločitev je po mnenju pritožbe v nasprotju z določbami 2. in 4. alineje 49. čl. Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ZMEPIZ – Ur. l. RS, št. 81/2000, ki ne predvidevata uvedbe postopka o ugotavljanju lastnosti zavarovanca, kadar je odjava iz zavarovanje že vložena oz. kadar se obstoj dveh statusov ne nanaša na tekoče zavarovanje, temveč na preteklo, že zaključeno zavarovanje. Pritožba meni, da se po določbi 25. čl. ZPIZ-1 oseba, ki istočasno izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več podlagah, obvezno zavaruje po tisti podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi podlagami, po katerih bi bila vključena v zavarovanje. To velja le za primere, ko istočasno obstoji več podlag za zavarovanje, kar pa ni v tožnikovem primeru, ko ni šlo za istočasni obstoj več podlag, ampak se je pet let kasneje v delovnem sporu z odločitvijo Višjega delovnega in socialnega sodišča v zadevi opr. št. Pdp 175/2007 z dne 18. 6. 2007 pojavila nova podlaga zavarovanja. V obdobju od 16. 2. 2002 do 15. 8. 2003 je šlo torej za pravnomočno urejeno pravno razmerje v smislu določbe 158. čl. Ustave Republike Slovenije, v katerega za nazaj ni več mogoče posegati. Tožnik je bil v tem obdobju zakonito prijavljen v zavarovanje na podlagi 22. čl. ZPIZ-1, na tej podlagi kasneje tudi odjavljen in je kot brezposelna oseba v tem času tudi prejemal denarno nadomestilo za primer brezposelnosti in imel status zavarovanca. Sodišče je za zmotno uporabo 49. čl. ZMEPIZ in 25. čl. ZPIZ-1 neutemeljeno poseglo v pravnomočno urejeno pravno razmerje z zavarovanjem na podlagi 22. čl. ZPIZ-1. Tožnik je podal odgovor na pritožbo v katerem predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrže in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Meni, da tožena stranka ne razume, da je postala sodba Delovnega sodišča v Mariboru v zadevi opr. št. Pd 169/2005 z dne 20. 11. 2006 pravnomočna s sodbo opr. št. Pdp 175/2007 z dne 8. 6. 2007. V sodbi je bilo ugotovljeno, da je tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje z dnem 21. 2. 2001 in da mu to še traja z vsemi pravicami iz dela in po delu ter, da mu je čas od 21. 2. 2001 dalje, ko ni delal, potrebno vpisati v delovno knjižico kot delovno dobo, mu za čas, ko ni delal obračunati in izplačati pripadajočo plačo ter mu priznati vse ostale pravice iz dela in po delu. Tako je pri tožniku ugotovljeno delovno razmerje za sporno obdobje in ima v skladu s 25. čl. ZPIZ-1 ta status prednost za vključitev v zavarovanje pred vsemi drugimi podlagami zavarovanja. V zvezi s tem navaja, da je sodišče pravilno ugotovilo, da je bila tožnikova terjatev za plače v stečaju v celoti priznana, torej tudi obračunana, vendar plača ne bo izplačana in prispevki ne bodo poravnani, ker zato ni bilo zadosti stečajne mase, kar pa ne more biti v škodo tožnika. Predlaga, da se pritožba zavrne.
Pritožba je utemeljena.
Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami) pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja napačno uporablja materialno pravo to je 49. čl. ZMEPIZ.
V tej zadevi je spor v tem ali so izpolnjeni pogoji za priznanje lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja tudi v obdobju od 16. 2. 2002 do 15. 8. 2003 na podlagi delovnega razmerja. V tem obdobju je bil tožnik obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan kot brezposelna oseba s pravico do denarnega nadomestila. Iz dokumentacije je tudi razvidno, da so tožniku s pravnomočno sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. Pdp 175/2007 z dne 8. 6. 2007 priznane vse pravice iz dela in po delu za čas od 22. 2. 2001 dalje.
Gre za situacijo, ko so bile na eni strani tožniku s citirano pravnomočno sodbo priznane vse pravice iz dela in po delu za čas od 21. 2. 2001 dalje, na drugi strani pa je za čas od 16. 2. 2002 do 15. 8. 2003 bil tožnik že vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova prijave pri Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba, ki prejema denarno nadomestilo, torej po 22. čl. ZPIZ-1. Vprašanje je, ali so bili izpolnjeni pogoji določeni v ZMEPIZ, za ugotavljanje lastnosti zavarovanca za to obdobje, torej za čas od 16. 2. 2002 do 15. 8. 2003. Skladno z 49. čl. ZMEPIZ se obstoj zavarovanega razmerja oz. lastnost zavarovanca ugotavlja, če ni vložena prijava v zavarovanje, pa je bilo vzpostavljeno pravno razmerje, na podlagi katerega po zakonu nastane zavarovalno razmerje; če ni vložena odjava iz zavarovanja, pa se ugotovi, da je prenehalo pravno razmerje, ki je bila podlaga za zavarovalno razmerje; če pristojni organ odkloni sprejem prijave v zavarovanje in če zavarovanec izpolnjuje pogoje za vključitev v zavarovanje, vendar je v zavarovanje prijavljen v nasprotju z določbo 25. čl. ZPIZ-1. V tožnikovem primeru je bila za sporno obdobje od 16. 2. 2002 do 15. 8. 2003 vložena prijava v zavarovanje, prav tako pa je potem bila vložena odjava iz zavarovanja. Pristojni organ ni odklonil prijave v zavarovanje, prav tako tožnik ni bil prijavljen v zavarovanje v nasprotju s 25. čl. ZPIZ-1, saj ko je bil sprožen postopek pri tožencu tožnik v zavarovanje po 22. čl. ZPIZ-1 ni bil več vključen. Nobeden od taksativno naštetih pogojev tako ni bil izpolnjen za ugotavljanje lastnosti zavarovanca po 49. čl. ZMEPIZ. Na podlagi pravnomočne sodbe Delovnega sodišča, bi se za obdobje od 22. 2. 2001 dalje ugotavljala lastnost zavarovanca, če tožnik ne bi bil že v tem obdobju prijavljen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 22. čl. ZPIZ-1. Gre za pravnomočno urejeno pravno razmerje, ki je imelo za tožnika ves čas takšnega zavarovanja tudi vse pravne učinke. V pravnomočno urejena pravna razmerja pa je glede na določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS št. 80/99 s spremembami – ZUP), ki se uporablja v skladu z 249. čl. ZPIZ-1, dopustno posegati le v taksativno naštetih primerih in iz razlogov, ki so določeni za posamezno izredno pravno sredstvo. Ker je tožnik pri nosilcih socialnih zavarovanj pridobil pravice s pravnomočnima odločbama, kot to ugotavlja tudi toženec v izpodbijani dokončni odločbi, v tem primeru ni podlage da bi se za sporno obdobje ugotavljala lastnost zavarovanca na podlagi delovnega razmerja.
Glede tožnikovih navedb v odgovoru na pritožbo, da je potrebno upoštevati pravnomočno sodbo Pdp 175/2007 z dne 8. 6. 2007 s katero mu je priznano v spornem obdobju delovno razmerje in s tem tudi status zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz tega naslova, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da pomeni status zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja pravno urejen status osebe, v katerega je mogoče posegati le ob izpolnitvi zakonskih pogojev in uživa varstvo v smislu določbe 158. čl. Ustave RS, ki določa, da je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom, ki ne more imeti učinka za nazaj (155. čl. Ustave RS). Z vidika fizične osebe, kot z vidika sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja je sama pridobitev statusa zavarovanca pomembnejša od ugotovitve zgolj spremenjene podlage za že obstoječe zavarovanje oz. podlage statusa zavarovanca. Tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 265/2007 z dne 6. 11. 2008. Ker je sodišče prve stopnje v nasprotju s pravnomočnima odločbama tožniku za uveljavljeno obdobje priznalo lastnost zavarovanca na podlagi delovnega razmerja je pritožbeno sodišče na podlagi 4. točke 358. čl. ZPP pritožbi toženca ugodilo in sodbo v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je zahtevek tožnika, da se mu v času od 16. 2. 2002 do 15. 8. 2003 prizna lastnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova delovnega razmerja zavrnilo.