Jedro

V drugem odstavku 512. člena ZGD-1 je res določeno, da o odklonitvi zahteve po informacijah ali vpogledu dokončno odločajo družbeniki. Navedeno pa velja le za primere obstoja posebnega zavrnitvenega razloga iz drugega odstavka 512. člena ZGD-1 (če je verjetno, da bi družbenik informacije uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo), v vseh ostalih primerih pa o zavrnitvi zahteve po informacijah ali vpogledu odloča poslovodja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kopru zavrnilo zahtevo predlagatelja, da naj mu nasprotni udeleženec kot družbeniku nemudoma izroči oziroma posreduje vse zapisnike sej nadzornega sveta družbe, šteto od številke 9/2009 dalje do dneva sestave predloga, sicer je nasprotni udeleženec za vsak dan zamude dolžan plačati 50.000,00 EUR sodnih penalov. Predlagatelja je zavezalo k povrnitvi stroškov postopka nasprotnega udeleženca v višini 474,00 EUR, v roku 15-ih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V razlogih izpodbijanega sklepa je sodišče navedlo, da predlagatelj ni zatrjeval, niti dokazal, da so o njegovi zahtevi za vpogled v poslovno dokumentacijo oziroma zapisnike sej nadzornega sveta odločali tudi ostali družbeniki, zaradi česar je štelo njegov predlog za preuranjen, ker ni bilo zadoščeno procesni predpostavki za sodno varstvo pravice do obveščenosti.

Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje predlagatelj, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi tako, da izpodbijani sklep spremeni in v celoti ugodi postavljenemu zahtevku, podrejeno pa, da pritožbi ugodi tako, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Predlagatelj se s sklepom ne strinja, saj meni, da temelji na zmotni uporabi materialnega prava ter zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja. Opozarja, da je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedeno (3.stran obrazložitve, tretji odstavek), da je predlog predlagatelja preuranjen, saj ni zadoščeno procesni predpostavki za sodno varstvo pravice do obveščenosti, ker bi moral predlagatelj zahtevati, da o zavrnitvi dokončno odločajo družbeniki nasprotnega udeleženca, po drugi strani pa je v izpodbijanem sklepu (tretja stran obrazložitve izpodbijanega sklepa) navedeno, da nasprotni udeleženec zahteve predlagatelja dejansko ni zavrnil, ampak jo je le dodatno pogojil s podpisom izjave o varovanju poslovne skrivnosti. Po mnenju pritožbe gre za nasprotje med odločilnimi dejstvi in dokazi v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, kar kaže na to, da je sklep sam s seboj v nasprotju. Poudarja, da v obravnavanem primeru, kot procesna predpostavka za predlog ni potrebna odločitev družbenikov nasprotnega udeleženca, saj je ta upoštevajoč določbe drugega odstavka 512. in 513. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) potrebna samo in edino le v primeru, če poslovodja družbe zavrne zahtevo družbenika po vpogledu v knjige in spise, skladno z drugim odstavkom 512. člena ZGD-1. Po določbi drugega odstavka 512. člena ZGD-1 sme poslovodja zavrniti zahtevo po informacijah ali vpogledu, če je verjetno, da bi jih družbenik uporabil za namene, ki so v nasprotju z interesi družbe in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo. Samo v primeru takšne odločitve je potem potrebno od družbenikov zahtevati dokončno odločitev o tem vprašanju in samo v takšnem primeru je dokončna odločitev družbenikov procesna predpostavka za kasnejšo sprožitev sodnega postopka o tem. Opozarja, da je že tekom postopka na prvi stopnji zatrjeval, da nasprotni udeleženec ni zavrnil zahteve predlagatelja po posredovanju zapisnikov sej nadzornega sveta, temveč je predlagatelju to dejansko onemogočil s postavitvijo nerazumnega in brez zakonske podlage postavljenega pogoja, to je s predhodnim podpisom izjave o varovanju poslovne skrivnosti, pri čemer pa nikoli ni niti z besedico navedel razloge za takšno omejevanje, kaj šele, da bi zahtevo pogojeval ali obrazložil, zakaj naj bi obstajala verjetnost, da bo predlagatelj informacijo uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadejal občutno škodo. Po mnenju pritožbe je sklep nezakonit, saj bi prvostopenjsko sodišče zahtevo predlagatelja moralo presojati po vsebini, ne pa jo formalno zavrniti, kar je tudi pravno napačno oziroma nepravilno, saj je v izreku sklepa navedena beseda „se zavrne“, kar pa je glede na argumente v obrazložitvi sklepa nepravilno. Formalno nepopolni zahtevki, kar naj bi po napačnem mnenju sodišča bil tudi zahtevek predlagatelja (ker družbeniki nasprotnega predlagatelja niso dokončno odločali o tem vprašanju), se namreč lahko le zavržejo in ne zavrnejo, saj beseda zavrniti pomeni vsebinsko presojati o zahtevi, kar pa sodišče, kot trdi tudi samo, v obrazložitvi sploh ni storilo.

Na pritožbo predlagatelja je odgovoril nasprotni udeleženec, ki pritožbene trditve prereka kot neutemeljene. Meni, da je odločitev sodišča pravilna in v skladu z zakonom, pritožba predlagatelja pa neutemeljena in nekonsistentna. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep prvostopenjskega sodišča ter predlagatelju naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje stroškovnega sklepa do plačila. Nasprotni udeleženec priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je prvostopenjsko sodišče v obravnavani zadevi zmotno uporabilo materialno pravo, ko je predlog predlagatelja zavrnilo zaradi preuranjenosti, ker naj ne bi bilo zadoščeno procesni predpostavki za sodno varstvo pravice do obveščenosti. V drugem odstavku 512. člena je res določeno, da o odklonitvi zahteve po informacijah ali vpogledu dokončno odločajo družbeniki. Navedeno pa velja le za primere obstoja posebnega zavrnitvenega razloga iz drugega odstavka 512. člena ZGD-1 (če je verjetno, da bi družbenik informacije uporabil za namen, ki v nasprotju z interesi družbe in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo), v vseh ostalih primerih pa o zavrnitvi zahteve po informacijah ali vpogledu odloča poslovodja. To pomeni, da lahko poslovodja samostojno odloči o zavrnitvi zahteve, če niso izpolnjene splošne predpostavke za njeno uveljavljanje, če izpolnitev zahteve iz pravnih ali dejanskih razlogov ni možna, kakor tudi v primeru, če družbenik pravico do informacij in vpogleda zlorablja ali izvršuje v nasprotju z dolžnostjo zvestobe (tako dr. Peter Podgorelec in drugi avtorji: Družba z omejeno odgovornostjo, GV založba 2009, str.182). Prav tako se ni mogoče strinjati s stališčem prvostopenjskega sodišča, da okoliščine, da je nasprotni udeleženec zahteval podpis izjave o poslovni skrivnosti, ni upravičeno šteti kot odklonitev vpogleda v poslovno dokumentacijo oziroma zapisnike s sej nadzornega sveta. Ravno nasprotno, pogojevanje pravice do vpogleda v poslovno dokumentacijo oziroma zapisnike s sej nadzornega sveta s podpisom izjave o varovanju poslovne tajnosti, dejansko pomeni odklonitev vpogleda v poslovno dokumentacijo oziroma zapisnike sej nadzornega sveta. Vprašanje pa je, ali je nasprotni udeleženec utemeljeno zahteval podpis izjave o varovanju poslovne tajnosti, ali je torej imel za tako zahtevo podlago v zakonskih predpisih ali aktih družbe in s tem v zvezi, ali izpolnitev zahteve družbenika iz pravnih ali dejanskih razlogov ni bila možna. O tem vprašanju pa bi moralo v konkretnem postopku odločiti prvostopenjsko sodišče, vendar se zaradi napačnega pravnega stališča, da je predlog predlagatelja preuranjen, s tem vprašanjem sploh ni ukvarjalo in je predlagateljev predlog zavrnilo, čeprav bi ga moralo, če bi dejansko šlo za pomanjkanje procesnih predpostavk, zavreči. Iz navedenih razlogov je bilo potrebno pritožbi predlagatelja ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku). Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).