Jedro

Tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni bil utemeljen, saj ni šlo za bolezen oz. poškodbo, ki bi bila nenadna in nepredvidljiva in bi ji onemogočala prihod na prvi oz. poravnalni narok za glavno obravnavo (to iz zdravniškega potrdila, ki niti ni izdano na predpisanem obrazcu, ni razvidno).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi drugega odstavka 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04 in 10/04) postopek v socialnem sporu ustavilo, ker tožeča stranka ni prišla na prvi narok za glavno obravnavo. Po omenjeni določbi je posledica neupravičenega izostanka tožeče stranke z naroka fikcija, da je tožbo umaknila.

Zoper sklep je tožeča stranka vložila istočasno predlog za vrnitev v prejšnje stanje in pritožbo, v katerih navaja, da se naroka za glavno obravnavo dne 6. 7. 2011 ni mogla udeležiti iz objektivnih razlogov. Opravičeno odsotnost je dokazovala s predložitvijo izvida specialistke dermatovenerologinje z dne 6. 7. 2011, iz katerega izhaja, da je bila omenjenega dne na zdravniškem pregledu zaradi zdravstvenih težav in zato ni bila zmožna sodelovati na naroku za glavno obravnavo. Naloga za prevoz z reševalnim vozilom ne more predložiti, ker ga je oddala reševalcem. Sodišče se o nujnosti reševalnega prevoza lahko prepriča s poizvedbami na sporočeni telefonski številki.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je, kot izhaja iz listin v sodnem spisu, obravnavalo tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje v skladu z določbami 116. do 120. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - uradno prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07 s spremembami) in po vsebinski obravnavi ugotovilo, da predlog ni utemeljen. V postopku obravnave predloga je sodišče zaslišalo zdravnici, ki tožnico zaradi dermatoloških težav obravnavata, nobena ni potrdila, da je bila tožničina odsotnost z naroka dne 6. 7. 2011 utemeljena zaradi zdravstvene nezmožnosti sodelovati pri izvedbi procesnih dejanj. Sklep prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje je, kot izhaja iz lista št. 55 sodnega spisa, dne 20. 1. 2012 postal pravnomočen.

ZDSS-1 v 28. členu določa sankcije za neaktivnost strank v postopku, katerih namen je, da se tako sodišču kot strankam zagotovi hitro postopanje in odločitev o pravicah, obveznostih in pravnih koristih nosilcev pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti brez nepotrebnega zavlačevanja. Neaktivnost tožeče stranke, ki se izrazi v neudeležbi na poravnalnem naroku ali na prvem naroku za glavno obravnavo, ima za posledico fikcijo, da je tožbo umaknila. Fikcija umika tožbe velja pod pogojem, da so izpolnjene obveznosti, ki jih ZDSS-1 določa v petem in šestem odstavku 28. člena. Stranka mora biti pravilno vabljena in ne sme izkazati upravičenih razlogov za izostanek oziroma ne smejo obstajati splošno znane okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok. Sodišče je stranko v vabilu na narok dolžno opozoriti na posledice izostanka.

Po določbi 19. člena ZDSS-1 se v postopku v socialnih sporih uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku, če ni z ZDSS-1 drugače določeno. Iz listin v spisu (list št. 25) se vidi, da je bilo tožnici vabilo na narok vročeno po pravilih o fiktivni vročitvi iz drugega in tretjega odstavka 142. člena ZPP. Iz opombe vročevalca izhaja, da je bila vročitev vabila opravljena po poteku 15-dnevnega roka, v katerem bi tožnica, upoštevajoč, da je ji je bilo 8. 6. 2011 v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje, morala dvigniti. Tožnica pisma ni dvignila v 15 dneh, zato ji ga je vročevalec, kot določa četrti odstavek 142. člena ZPP, pustil v hišnem predalčniku in se s tem vročitev šteje za opravljeno. Z vabilom (3. točka) je bila tožeča stranka opozorjena na fikcijo umika tožbe, če bo brez upravičenih razlogov izostala s prvega naroka za glavno obravnavo. Tožnica je sicer dan pred narokom, 5. 7. 2011 ob 21.45 sodišču prve stopnje po telefaksu poslala opravičilo, da zaradi zdravstvenih težav ne more priti na obravnavo ter da bo naslednji dan opravila potrebna testiranja. Predlagala je, da se procesna dejanja opravijo na njenem domu. Iz zdravniškega potrdila z dne 26. 5. 2011, ki ga je tožnica poslala obenem z omenjenim opravičilom, bi bilo mogoče sklepati, da je bila dne 6. 7. 2011 naročena na zdravniški pregled, vendar sta v opravičilu navedeni dve uri, ob 12.30 in ob 13.20, medtem ko je sodišče narok razpisalo za 9.30 uro. Ob upoštevanju izpovedi zdravnic, podanih v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, tožničinega opravičila sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo, saj je po ugotovitvah strokovnjakov ni bila v takšnem stanju, da bi šlo za nujni primer in da tožnica ne bi mogla sama priti na zdravniški pregled. Poleg tega, glede na izvid dermatologinje z dne 26. 5. 2011, ni bilo razlogov, da je tožnica opravičilo poslala šele dan pred narokom v času, ko sodišče ne dela.

Po drugem odstavku 115. člena ZPP lahko sodišče v primeru, če stranka ali pooblaščenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Oseba mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu, v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Po 80.a členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-UPB3, Ur. l. RS, št. 72/2006 s spremembami) se zdravniško opravičilo o upravičeni odsotnosti izda na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za zdravje, v zdravniškem potrdilu pa morajo biti navedeni osebno ime, prebivališče in datum rojstva osebe, podatek o upravičeni odsotnosti in predvideno obdobje ter podatek o tem, ali gre za bolezen ali za poškodbo. S Pravilnikom o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem (Ur. l. RS, št. 118/2008), je določena vsebina ter oblika obrazca, ki je drugačna od zdravniškega potrdila, kot ga je tako opravičilu kot pritožbi priložila tožnica in zato sodišče prve stopnje navedenih opravičil, ki se niti ne nanašajo na čas razpisa naroka za glavno obravnavo, pravilno ni upoštevalo.

V sodbi opr. št. II Ips 697/2007 z dne 8. 11. 2007 je Vrhovno sodišče RS pojasnilo, da je sklep o določitvi naroka sklep procesnega vodstva (10. točka prvega odstavka 270. člena ZPP). Sodišče ga sme preklicati ali spremeniti, a dokler tega ne stori, velja. Zato bi se morala tožnica, ki obvestila o preklicu naroka ni prejela, sama pozanimati, ali je bilo njeni prošnji ugodeno in je sodišče narok preložilo. Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. II Ips 664/2008 z dne 10. 9. 2009 tudi navedlo, da sodišče stranke ni dolžno obvestiti o tem, da njenemu predlogu za preložitev naroka ni ugodilo.

Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo na podlagi 3. točke 265. člena ZPP zavrnilo.