Jedro

Ob delitvi skupnega premoženja v naravi pridobi prejšnji skupni lastnik, ki je upravičen do določenega zneska, ki predstavlja razliko v vrednostih nepremičnin, ki jih je ob delitvi prejela vsaka od strank, po samem zakonu zastavno pravico na tistem delu nepremičnine, ki je dodeljen drugemu (bivšemu) skupnemu lastniku, za čas, dokler ta ne bo izplačal določenega zneska.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se sklepu doda nov odstavek, ki se glasi: "Nasprotna udeleženka K. G. ima na podlagi drugega odst. 124. čl. ZNP zastavno pravico za terjatev do J. G. v znesku 1,980.540,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.10.1998 do plačila na nepremičnini J. G., to je prizidku k stanovanjski hiši, kletnih prostorih in pritličju stanovanjske hiše B. 17b, ki leži na parc. št. 138/2 vl. št. 422 k.o. ...., dokler ji ne bo izplačana navedena terjatev."

Obrazložitev

S sklepom Okrajnega sodišča v Radovljici, opr. št. N 30/91-36 z dne 6.10.1998, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 2058/98 z dne 20.10.1999, je bilo razdeljeno skupno premoženje obeh udeležencev in sicer v naravi, tako da vsaka od strank prejme v izključno last določene prostore v nepremičnini, ki leži na parceli št. 138/2 vložna št. 422 k.o. B., predlagatelj J. G. pa mora nasprotni udeleženki izplačati 1,980.540,50 SIT z obrestmi, ker je vrednost predlagatelju dodeljenih nepremičnin za navedeni znesek višja od vrednosti nasprotni udeleženki konkretno dodeljenih nepremičnin. Na predlog predlagatelja je prvostopno sodišče dodatno izdalo dopolnilni sklep, po katerem je nasprotna udeleženka K. G. po prvem odst. 124. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) dolžna predlagatelju J. G. izročiti v posest pritličje stanovanjske hiše na parceli št. 138/2 k.o. B. in vso opremo v pritličju v 15 dneh pod izvršbo. Proti zadnjemu sklepu se pritožuje nasprotna udeleženka in v pritožbi navaja, da je vojni invalid druge stopnje, da predlagatelj ne namerava plačati odškodnine, ki jo je navedlo sodišče v primeru njene selitve in da obstaja možnost, da ji bo predlagatelj ponovno povzročil hujše telesne poškodbe, kot je to poskušal leta 1996, za kar je bil v kazenskem postopku pravnomočno obsojen. Pritožba je delno utemeljena. Nasprotna udeleženka se neutemeljeno pritožuje proti odločitvi prvostopnega sodišča, da mora J. G. izročiti v posest pritličje stanovanjske hiše na parceli št. 138/2 k.o. B. in vso opremo v pritličju te hiše. S prej navedenim pravnomočnim sklepom o razdružitvi skupnega premoženja je bilo namreč skupno premoženje razdeljeno tako, da prejme predlagatelj v izključno last prizidek k stanovanjski hiši, kletne prostore in pritličje z vso opremo v kleti in pritličju stanovanjske hiše B. 17b. Ker gre za delitev v naravi, ima vsak od udeležencev pravico imeti premoženje, ki mu je dodeljeno, v svoji posesti. V skladu s prvim odst. 124. čl. ZNP mora zato nasprotna udeleženka predlagatelju izročiti v posest nepremičnine in stvari, ki predlagatelju pripadajo po delitvi stvari. Med temi sta tudi pritličje stanovanjske hiše B. 17b z opremo, kar pomeni, da je izpodbijani sklep, ki to določa, v dejanskem in materialnopravnem pogledu pravilen. Pri tem glede na pravnomočnost odločitve o delitvi nima nikakršnega pomena pritožbena trditev nasprotne udeleženke, da je vojni invalid in nadaljnja trditev, ki sicer ni z ničemer dokazana, da obstoji možnost povzročitve hujše telesne poškodbe. Izročitvi v posest predlagatelju dodeljenih nepremičnin nasprotna udeleženka ne more uspešno nasprotovati. Pravilna uporaba materialnega prava, na katero je dolžno pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, pa zahteva tudi uporabo drugega odst. 124. čl. ZNP. V tem je namreč predpisana zakonita zastavna pravica prejšnjih solastnikov oziroma skupnih lastnikov nepremičnine, ki se je delila v naravi, če so upravičeni do izplačila vrednosti, določene v drugem ali tretjem odst. 122. čl. ZNP. V obravnavanem primeru je bila opravljena delitev nepremičnin tako, da mora predlagatelj nasprotni udeleženki izplačati znesek 1,980.540,50 SIT, kar pomeni razliko v vrednostih nepremičnin, ki jih je ob delitvi prejela vsaka od strank (drugi odst. 122. čl. ZNP). Po samem zakonu ima upravičenec do prejema denarja zastavno pravico na tistem delu nepremičnine, ki je dodeljen drugemu (bivšemu) solastniku oz. skupnemu lastniku, ki je dolžan razliko v vrednosti poplačati nasprotniku. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi nasprotne udeleženke in v breme predlagatelja spremenilo izpodbijani sklep tako, da je dodalo ugotovitev o obstoju zastavne pravice na delu nepremičnine, dodeljenem predlagatelju, ki leži na vložni št. 422 k.o. B. in sicer v zavarovanje zneska 1,980.545,50 SIT. Zastavna pravica po drugem odst. 124. čl. ZNP velja, dokler nasprotni udeleženki ne bo izplačana vrednost, ki je bila predlagatelju naložena v plačilo.