Jedro

Pritožnik utemeljeno opozarja na določbo šestega odstavka 137. člena ZKP, ki določa, da se čas, za katerega je bilo vzeto vozniško dovoljenje, obdolžencu, ki je na prostosti, všteje v izrečeno kazen prepovedi vožnje motornega vozila. Te določbe pa sodišče prve stopnje ob izreku stranske kazni ni uporabilo, zato je podana kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP. S tem, ko v izrečeno stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije ni vštelo časa odvzema vozniškega dovoljenja, je sodišče prve stopnje prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu.

Po določbi 386. člena ZKP pritožba zaradi kršitve kazenskega zakona, ki se poda v korist obdolženca, obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je tožilec pritožbo podal v korist obdolženca, s katero pa izrecno ni izpodbijal odločbe o kazenski sankciji, vendar se glede na določbo 386. člena ZKP po samem zakonu šteje, da je bila pritožba podana tudi zaradi odločbe o kazenski sankciji. Pritožbeno sodišče je v okviru tega preizkusa ugotovilo, da je potrebno obdolžencu izreči pogojno obsodbo. Le to sodišče izreče, če glede na osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju, stopnjo krivde in glede na druge okoliščine, v katerih je dejanje storil, spozna, da je mogoče pričakovati, da ne bo več ponavljal kaznivih dejanj (tretji odstavek 58. člena KZ-1). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so pri obdolžencu podane olajševalne okoliščine in sicer priznanje krivde, obžalovanje storjenega kaznivega dejanja ter dosedanja nekaznovanost za kazniva dejanja in tudi prekrške kljub temu, da je obdolženi voznik že več kot petdeset let. Ravno slednje pa po oceni pritožbenega sodišča omogoča zaključek, da je pri obdolžencu podana pozitivna prognoza njegovega bodočega vedenja in to kljub temu, da je bil obdolženi ob storitvi obravnavanega kaznivega dejanja močno alkoholiziran (0,77 mg alkohola/liter izdihanega zraka), kar je sodišče prve stopnje sicer pravilno štelo kot obteževalno okoliščino, vendar ji je dalo preveliko težo. Visoka stopnja alkoholiziranosti namreč ne spremeni dejstva, da je šlo za očitno osamljen dogodek v obdolženčevem življenju, ki kljub zelo dolgemu vozniškemu stažu do sedaj še ni bil obravnavan niti za kazniva dejanja, niti za prekrške (torej tudi za cestnoprometne prekrške ne). Obdolženi pa je na predobravnavnem naroku tudi sam pojasnil, da dejanje obžaluje, podal je obljubo, da ne bo nikoli več sedel vinjen za volan, poudaril je, da je voznik že več kot petdeset let in za prekršek zaradi vožnje pod vplivom alkohola še ni bil kaznovan, čemur sodišče tudi glede na podatke kazenske evidence v celoti sledi. Glede na pojasnjeno torej obdolženčevo prejšnje življenje in osebnost ter obnašanje po kaznivem dejanju omogočajo zaključek, da je od njega mogoče pričakovati, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal in je zato zanj na mestu izrek pogojne obsodbe. Pritožbeno sodišče pa ob tem tudi ugotavlja, da je sodišče prve stopnje kot obteževalno okoliščino napačno upoštevalo telesne poškodbe, ki jih je utrpel oškodovanec, saj so slednje znak obdolžencu očitanega kaznivega dejanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se na podlagi 57. in 58. člena KZ-1 obdolžencu izreče pogojna obsodba, v kateri se mu po tretjem odstavku 324. člena KZ-1 določi kazen 8 (osem) mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če obdolženi v preizkusni dobi 2 (dveh) let ne bo storil novega kaznivega dejanja ter upoštevaje drugi odstavek 48. člena KZ-1 določi prepoved vožnje motornega vozila B kategorije za obdobje 1 (enega) leta kot stranska kazen, ki se izvrši. Na podlagi šestega odstavka 137. člena Zakona o kazenskem postopku se obdolžencu v določeno stransko kazen všteje čas odvzema vozniškega dovoljenja od 2. 1. 2023 dalje.

V nespremenjenih delih se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je Okrajno sodišče v Cerknici obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po tretjem odstavku 324. člena KZ-1 v zvezi s 1. točko prvega odstavka 324. člena KZ-1 in mu izreklo kazen osem mesecev zapora, ki se izvrši tako, da obdolženi v obdobju enega leta opravi delo v splošno korist. Obseg dela se določi tako, da se vsak dan zapora nadomesti z dvema urama dela, kar je skupaj 480 ur dela v splošno korist. Obdolžencu je določilo tudi ukrep varstvenega nadzorstva za dobo enega leta ter mu izreklo stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za obdobje enega leta. Odločilo je tudi, da je obdolženi dolžan plačati stroške kazenskega postopka.

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožil okrajni državni tožilec zaradi kršitve kazenskega zakona po 5. točki 372. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in bistvene kršitve določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP s predlogom, da se pritožbi ugodi in izpodbijana sodba v odločbi o kazni spremeni tako, da se obdolžencu v izrečeno stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila všteje čas začasno odvzetega vozniškega dovoljenja od dne 2. 1. 2023 dalje, podrejeno pa, da se sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po presoji izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb sodišče ugotavlja, da se pritožba utemeljeno zavzema za spremembo odločbe o kazenski sankciji. Sodišče prve stopnje je obdolžencu med drugim izreklo tudi stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila za obdobje enega leta, pri tem pa obdolžencu v izrečeno stransko kazen ni vštelo časa, za katerega je bilo obdolžencu vzeto vozniško dovoljenje. Iz podatkov spisa je razvidno, da je obdolžencu dne 2. 1. 2023 takoj po storjenem kaznivem dejanju policija začasno odvzela vozniško dovoljenje (potrdilo o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja z dne 2. 1. 2023 v prilogi A1/8), nato pa je Okrajno sodišče v Cerknici dne 18. 1. 2023 na podlagi določbe prvega odstavka 137. člena ZKP izdalo tudi sklep I K 3815/2023, s katerim je bilo obdolžencu odvzeto vozniško dovoljenje za čas dokler traja kazenski postopek.

5. Pritožnik utemeljeno opozarja na določbo šestega odstavka 137. člena ZKP, ki določa, da se čas, za katerega je bilo vzeto vozniško dovoljenje, obdolžencu, ki je na prostosti, všteje v izrečeno kazen prepovedi vožnje motornega vozila. Te določbe pa sodišče prve stopnje ob izreku stranske kazni ni uporabilo, zato je podana kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP.1 S tem, ko v izrečeno stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije ni vštelo časa odvzema vozniškega dovoljenja, je sodišče prve stopnje prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu.

6. Po določbi 386. člena ZKP pritožba zaradi kršitve kazenskega zakona, ki se poda v korist obdolženca, obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je tožilec pritožbo podal v korist obdolženca, s katero pa izrecno ni izpodbijal odločbe o kazenski sankciji, vendar se glede na določbo 386. člena ZKP po samem zakonu šteje, da je bila pritožba podana tudi zaradi odločbe o kazenski sankciji. Pritožbeno sodišče je v okviru tega preizkusa ugotovilo, da je potrebno obdolžencu izreči pogojno obsodbo. Le to sodišče izreče, če glede na osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju, stopnjo krivde in glede na druge okoliščine, v katerih je dejanje storil, spozna, da je mogoče pričakovati, da ne bo več ponavljal kaznivih dejanj (tretji odstavek 58. člena KZ-1). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so pri obdolžencu podane olajševalne okoliščine in sicer priznanje krivde, obžalovanje storjenega kaznivega dejanja ter dosedanja nekaznovanost za kazniva dejanja in tudi prekrške kljub temu, da je obdolženi voznik že več kot petdeset let. Ravno slednje pa po oceni pritožbenega sodišča omogoča zaključek, da je pri obdolžencu podana pozitivna prognoza njegovega bodočega vedenja in to kljub temu, da je bil obdolženi ob storitvi obravnavanega kaznivega dejanja močno alkoholiziran (0,77 mg alkohola/liter izdihanega zraka), kar je sodišče prve stopnje sicer pravilno štelo kot obteževalno okoliščino, vendar ji je dalo preveliko težo. Visoka stopnja alkoholiziranosti namreč ne spremeni dejstva, da je šlo za očitno osamljen dogodek v obdolženčevem življenju, ki kljub zelo dolgemu vozniškemu stažu do sedaj še ni bil obravnavan niti za kazniva dejanja, niti za prekrške (torej tudi za cestnoprometne prekrške ne). Obdolženi pa je na predobravnavnem naroku tudi sam pojasnil, da dejanje obžaluje, podal je obljubo, da ne bo nikoli več sedel vinjen za volan, poudaril je, da je voznik že več kot petdeset let in za prekršek zaradi vožnje pod vplivom alkohola še ni bil kaznovan, čemur sodišče tudi glede na podatke kazenske evidence v celoti sledi. Glede na pojasnjeno torej obdolženčevo prejšnje življenje in osebnost ter obnašanje po kaznivem dejanju omogočajo zaključek, da je od njega mogoče pričakovati, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal in je zato zanj na mestu izrek pogojne obsodbe. Pritožbeno sodišče pa ob tem tudi ugotavlja, da je sodišče prve stopnje kot obteževalno okoliščino napačno upoštevalo telesne poškodbe, ki jih je utrpel oškodovanec, saj so slednje znak obdolžencu očitanega kaznivega dejanja.

7. Pri določitvi višine zaporne kazni ter dolžine preizkusne dobe je sodišče druge stopnje upoštevalo enake olajševalne okoliščine ter obteževalno okoliščino, ki so pojasnjene v prejšnji točki obrazložitve ter ocenilo, da sta določena kazen osem mesecev zapora in dvoletna preizkusna doba primerni glede na obdolženčevo priznanje, obžalovanje in dosedanjo nekaznovanost ter obdolženčevo visoko stopnjo alkoholiziranosti ob storitvi kaznivega dejanja. Ravno slednja je tudi narekovala tako dolgo preizkusno dobo.

8. V okviru pogojne obsodbe je sodišče druge stopnje obdolžencu tudi določilo stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za obdobje enega leta, ki se izvrši. Navedena stranska kazen je namreč za očitano kaznivo dejanje predpisana obligatorno, drugi odstavek 48. člena KZ-1 pa določa, da čas trajanja te kazni ne sme biti krajši od šest mesecev in ne daljši od dveh let, računajoč od pravnomočnosti sodbe dalje. Pritožbeno sodišče je enako kot sodišče prve stopnje pri tem kot olajševalno okoliščino upoštevalo dejstvo, da obdolženi živi na vasi, kjer so slabe prometne povezave, kot obteževalno okoliščino pa ponovno visoko izmerjeno količino alkohola v izdihanem zraku, ki terja višjo določitev stranske kazni od zakonsko predpisanega minimuma.

9. Glede na že pojasnjeno v zvezi s tožilsko pritožbo pa je nato sodišče druge stopnje še odločilo, da se na podlagi šestega odstavka 137. člena Zakona o kazenskem postopku obdolžencu v določeno stransko kazen všteje čas odvzema vozniškega dovoljenja od 2. 1. 2023 dalje.

10. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje tožilčevi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe.

11. Sodišče druge stopnje še opozarja, da je v izreku sodbe v opisu kaznivega dejanja naveden napačen čas storitve kaznivega dejanja in sicer 2. 1. 2022, pravilen čas storitve pa je, kot to izhaja iz podatkov spisa, 2. 1. 2023, vendar sodišče glede na dejstvo, da je obdolženi kaznivo dejanje po obtožbi, v kateri je prav tako napačen čas storitve 2. 1. 2022, priznal, v opis kaznivega dejanja v zvezi s tem ni moglo poseči. 12. Ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), pritožbeno sodišče drugih kršitev kazenskega zakona ni ugotovilo, zato je ob ugoditvi pritožbe izpodbijano sodbo spremenilo v odločbi o kazenski sankciji, sicer pa je v nespremenjenih delih sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

1 Čeprav je problematizirano določilo šestega odstavka 137. člena ZKP umeščeno v procesni zakon, pa je izvrševanje stvarno omejevalnega ukrepa (začasne) prepovedi vožnje motornega vozila primerljivo z določbo 56. člena KZ-1, ki ureja problematiko vštevanja pravnomočnih sodnih posegov v pravice obdolženca, ki je spoznan za krivega kaznivega dejanja. Po svoji biti je zato šesti odstavek 137. člena ZKP materialno pravne narave, ki je lahko predmet preizkusa glede vprašanja, če je bil kazenski zakon prekršen v zvezi s 5. točko 372. člena ZKP. Posledično pa rezultira tudi pooblastilo, ki ga ima pritožbeno sodišče na podlagi 386. člena ZKP, kar bo pojasnjeno še v naslednjih točkah te obrazložitve.