Jedro

Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti na pravdo dediča, katerega pravico šteje za manj verjetno, da bo izpodbil veljavnost ali vsebino oporoke. Če so oporoke formalnopravno veljavne, jih je treba obravnavati enotno, kot eno izjavo poslednje volje oporočiteljice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče prekinilo zapuščinski postopek in napotilo nujnega dediča A. H, da v roku 15 dni začne pravdo zoper oporočnega dediča P. H., in nujne dediče A. D...., A. K.,..., ter M. H., .... , zaradi ugotovitve neveljavnosti zapustničine oporoke z dne 4.7.1994. Nujnega dediča A. H. je sodišče napotilo na pravdo zoper nujneg-a dediča J. H., ... in navedene dedič tudi z zahtevkom, da zapustničina oporoka z dne 20.10.1998 ni veljavna.

Proti izpodbijanemu sklepu je dedič A. H. vložil pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da se bo z zapustničino oporoko z dne 4.7.1994 strinjal, ko bo dedič P. H. izpolnil obljube, ki jih je dal pokojni materi. Pritožbi prilaga fotokopijo pisma zapustnice z dne 5.1.1997. Pritožuje se tudi zoper napotitev na pravdo zaradi ugotovitve neveljavnosti oporoke z dne 20.10.1998, s katero se v celoti strinja. Prvo sodišče je obravnavalo obe oporoki skupaj in ni omogočilo podpisa za str-injanje z vsako oporoko posebej Nadalje navaja, da v zapuščino spadajo tudi prihranki zapustnice v vrednosti cca 16.000 DEM, ki so v hrambi pri dedinji A. D. in jih prvo sodišče kljub njegovemu opozorilu ni obravnavalo kot predmet dedovanja. Predlaga, da se te prihranke in odškodnino za deponijo komunalnih odpadkov, s katero razpolaga dedič P. H., z obrestmi vključi v dediščino. Formalnega pritožbenega predloga ni ponudil, sicer pa predlaga, "da se napravi oporoko z dne 20.10.1998 pra- vnomočno in se dovoli njena izvršitev", izvršitev oporoke z dne 4.7.1994 pa naj se dovoli pod pogojem, da bo oporočni dedič izpolnil svoje obljube.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi prvega odstavka 210.člena Zakona o dedovanju (ZD) v zvezi z 2.točko drugega odstavka istega člena in prvega odstavka 213.člena ZD sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti na pravdo dediča, katerega pravico šteje za manj verjetno, da bo izpodbil veljavnost ali vsebino oporoke. Konkretno je prvo sodišče postopalo pravilno in napotilo na pravdo dedič-a A. H., ki je na naroku za zapuščinsko obravnavo izjavil, da ne priznava veljavnosti oporok (glej, list. št. 10 spisa). V skladu s prvim odstavkom 101.člena ZD ostanejo določila prejšnje oporoke, kolikor niso v nasprotju z določili poznejše, v veljavi, če se prejšnja oporoka izrecno ne prekliče s poznejšo. Uporaba te določbe terja torej enotno obravnavanje obeh oporok kot eno izjavo poslednje volje oporočiteljice. Dedič ne more podati ne delne ne pogojne izjave o tem, da z nekaterimi dolo-čili o-poroke pogojno soglaša oziroma da zgolj delno priznava oporočiteljičino poslednjo voljo. Po opisanem je neupoštevno navajanje pritožnika, da je bil pripravljen priznati za veljavno le oporoko z dne 20.10.1998, oporoko z dne 4.7.1994 pa pod pogojem, da oporočni dedič izpolni obljube, ki jih je dal pokojni materi. Glede na to je prvostopno sodišče prekinilo postopek, da dediču omogoči pravno varstvo v zvezi z njegovim zahtevkom. O predlogu dediča za ugotovitev in obravnavo naknadnega premoženja zapustnice (zatrjevani prihranki zapustnice in odškodnina za deponijo komunalnih odpadkov) bo odločalo prvo sodišče v nadaljevanju postopka po pravnomočno končanem pravdnem postopku; če tožba ne bo vložena, pa po preteku roka za vložitev tožbe.

Obrazloženo uveljavljani pritožbeni razlogi torej niso podani in ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov, je bilo treba pritožbo na podlagi določbe 2.točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur.l. RS, št. 26/99) v zvezi s 163.členom ZD zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.