Jedro

Dejstva dejanskega stanja, ki so utemeljevala znižanje preživnine, so v izpodbijani sodbi pravno pravilno ocenjena. Tako so v zadostni meri prišle do izraza okoliščine, ki se nanašajo na otrokove spremenjene potrebe in na spremenjen socialni položaj tožnika. Pri tem je v zadostni meri bila upoštevana nezaposlenost matere tožnikovega drugega otroka, v okviru toženčevih povečanih potreb pa je bilo treba poleg dejstva, da je začel obiskovati osnovno šolo, upoštevati tudi njegovo poslabšano zdravstveno stanje kot faktor povečanja življenjskih stroškov.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je preživninsko obveznost tožnika do toženca namesto dosedaj določene spremenilo tako, da je tožniku naložilo za čas od 1.9.1993 do 20.1.1994 mesečno preživnino v znesku 9.000,00 SIT, od 21.1.1994 dalje pa v znesku 11.909,00 SIT. Kar je bilo več zahtevano, je bilo zavrnjeno. Takšno sodbo je sodišče druge stopnje potrdilo, ko je zavrnilo pritožbi pravdnih strank.

Proti tej sodbi vlaga revizijo tožnik zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (člen 354/2 točka 13 ZPP) ter zmotne uporabe materialnega prava. Obolelost preživninskega upravičenca (mladoletnega toženca) ne predstavlja spremenjene okoliščine, ki bi opravičevala zvišanje preživninske obveznosti. Ni bilo upoštevano, da je mati tožnikovega drugega otroka brez posla in da ne prejema več denarnega nadomestila. Dopolnilna sodba, izdana na predlog toženca, ni jasna. Predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Bistvene kršitve določb pravdnega postopka kot revizijski razlog so v reviziji navedene s sklicevanjem na določbo 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP in z obrazložitvijo, da "dopolnilna sodba ni povsem jasna, ker iz nje ni razvidno, da velja le v primeru, če postane pravnomočna osnovna sodba". Vendar pa iz spisa sledi, da je z dopolnilno sodbo sodišče prve stopnje dopolnilo svojo sodbo o spremembi tožnikovih preživninskih obveznosti z navedbo rokov, zamudnih obresti in načina plačevanja preživnine, sodišče druge stopnje pa je utemeljitev takih dopolnitev v izpodbijani sodbi obravnavalo kot del celotne odločitve. Zatrjevane nejasnosti odločitve na prvi ali drugi stopnji torej ni.

Sicer pa sta obe sodišči tudi materialno pravo pravilno uporabili. Po določbi 5. odstavka 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih sme sodišče zvišati, znižati ali ustaviti s pravnomočno odločbo določeno preživnino, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena. V tem primeru sta obe stranki zatrjevali obstoj spremenjenih razmer - tožnik na svoji strani zaradi rojstva še enega otroka in nezaposlenosti matere tega otroka, tožena stranka pa zaradi prehoda mladoletnega toženca v šolsko obveznost in njegovih bolezenskih težav. V okviru ocene dejanskega stanja sta nižji sodišči obstoj takšnih spremenjenih razmer na obeh straneh ugotovili kot pravno odločilno dejstvo. Glede na vezanost na ugotovljeno dejansko podlago temu pritrjuje tudi revizijsko sodišče. Pravna ocena dejstev, ki se nanašajo na spremenjene okoliščine na straneh preživninskega upravičenca in preživninskega zavezanca je utemeljeno narekovala revidiranje tožnikovih preživninskih obveznosti ob upoštevanju procesne situacije: tožnik je namreč zahteval znižanje, mladoletni toženec pa zvišanje preživnine. Obvelja ugotovitev, da je preživninska obveznost tožnika dejansko znižana za čas od 1.9.1993 do 20.1.1994 (ob obveznosti po valorizacijskih odločbah v znesku 10.014,00 oziroma 10.915,00 SIT se za to obdobje znižuje na 9.000,00 SIT mesečno), od 21.1.1994 dalje pa je prilagojena tedaj veljavnemu znesku, s 1.1.994 zvišanemu na 11.909,00 SIT mesečno. Zato ni razumljiva revizijska trditev, da "niso podane okoliščine, ki bi opravičevale zvišanje preživninskih obveznosti." Dejstva dejanskega stanja, ki so utemeljevala znižanje preživnine, so v izpodbijani sodbi pravno pravilno ocenjena. Tako so v zadostni meri prišle do izraza okoliščine, ki se nanašajo na otrokove spremenjene potrebe in na spremenjen socialni položaj tožnika. Pri tem je v zadostni meri bila upoštevana nezaposlenost matere tožnikovega drugega otroka, v okviru toženčevih povečanih potreb pa je bilo treba poleg dejstva, da je začel obiskovati osnovno šolo, upoštevati tudi njegovo poslabšano zdravstveno stanje kot faktor povečanja življenjskih stroškov.

Ker niso bili podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, jo je bilo treba zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Določbe ZPP, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).