Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Pdp 513/2012

ECLI:SI:VDSS:2012:PDP.513.2012 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

redna odpoved pogodbe o zaposlitvi krivdni razlog kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja
Višje delovno in socialno sodišče
19. oktober 2012
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožnik v spornem času ni v celoti opravil naloženega dela odčitavnaja števcev skladno z navodili tožene stranke, prav tako je spornega dne predčasno zapustil delovno mesto in ni sporočil razloga svoje odsotnosti. S takšnim svojim ravnanjem je kršil svoje delovne obveznosti, kar je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Stranki sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek za ugotovitev, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 2. 3. 2011 nezakonita, zaradi česar se razveljavi, da tožniku delovno razmerje na podlagi odpovedi ni prenehalo 1. 4. 2011 ampak še vedno traja, zaradi česar je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo, ga z 2. 4. 2011 prijaviti v vsa zavarovanja v zvezi z delom ter mu plačati izpadle dohodke od prenehanja delovnega razmerja dalje in z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska (18. dne v mesecu za dohodke preteklega meseca) dalje do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo (I. točka izreka). Poleg tega je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

Tožnik se je pritožil zoper sodbo (razen glede odločitve o stroških v II. točki izreka, ki se nanašajo na toženo stranko) iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava po določbah 2. in 3. točke 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navaja, da si je v spornem času sam razporejal delo. S tem, ko v obdobju od 25. 1. 2011 do 28. 1. 2011 ni odčitaval števcev do izteka delovnega časa, ni kršil svojih delovnih obveznosti, saj ni nikjer določeno, da bi moral to opravljati ves delovni čas, kar je potrjeno s strani priče A.A.. Dne 31. 1. 2011 je predčasno zapustil delovno mesto iz razloga, ker je imel takrat prebavne težave. V tej zvezi je storil napako, ker o svojem odhodu ni obvestil svojega nadrejenega delavca. Na takšno obveznost je pozabil, ker je bil zavzet z vprašanjem, kako priti bolan in ponesnažen domov. Takoj se je najavil k osebnemu zdravniku, ki ga je obiskal 3. 2. 2011, bolniški stalež pa mu je bil odobren 2. 2. 2011 in 3. 2. 2011. O odsotnosti z dela je obvestil delodajalca preko sodelavca A.B.. Nepomembno je, če ga je takrat klical navedeni sodelavec, kje se nahaja. Ob tej priliki mu je povedal, da je bolan, in da naj to sporoči pristojnim. Bistveno je, da je bil takšen razgovor izveden 3. 2. 2011. Meni, da očitek predčasnega odhodna z delovnega mesta 31. 1. 2011 ne predstavlja tako hude kršitve delovne obveznosti, zaradi katere je onemogočeno nadaljevanje njegovega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Sodišče je dalo premajhen pomen izpovedbi nadrejenega delavca A.A., da je v normalnih razmerah zelo dober delavec, ki je lahko vzor ostalim delavcem. V kolikor je tožena stranka imela težave zaradi njegovega predčasnega odhoda z dela, jih je v nadaljevanju lahko odpravila. V tej zvezi niso nastale škodljive posledice. Če je ugotovila nekatere nepravilnosti na njegovi strani, bi mu lahko izrekla zgolj milejšo sankcijo, ki je predvidena v zakonu, ne pa odpoved pogodbe o zaposlitvi. Očitno je, da so določene osebe pri toženi stranki negativno razpoložene do njega, vse pa se je začelo od takrat, ko je začel opozarjati na konkretne nepravilnosti v podjetju. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo v izpodbijanem delu tako, da njegovim zahtevkom v celoti ugodi oziroma podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče v sporu pravilno razsodilo. Osnovna naloga tožnika je bila, da je odčitaval števce, in ne delal v skladišču, za kar se sedaj zavzema. Takrat mu je utemeljeno očitala, da naloženega dela ni opravil v celoti v skladu z navodili oziroma ga je neupravičeno prekinjal. Tožnik bi jo moral takoj obvestiti o svoji odsotnosti in zapustitvi delovnega mesta dne 31. 3. 2011, tega pa ni storil tudi v naslednjih dveh dneh, temveč šele 3. 2. 2011, ko ga je poklical sodelavec A.B. Zaradi tožnikove odsotnosti in nedosegljivosti je morala angažirati drugega delavca, ki je dokončal delo odčitavanja števcev, da je lahko v nadaljevanju posredovala podatke v bazo in za stranke pravočasno pripravila obračun porabe elektrike. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne tožnikovo pritožbo in v celoti potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (2. odstavek 350. člena ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje sodba v izpodbijanem delu pravilne dejanske in pravne razloge. Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Poleg tega tako v zvezi z izvedenim postopkom kot z izdano sodbo ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato pritožbeno sodišče na tožnikove pritožbene navedbe še odgovarja: V spornem primeru gre za presojo utemeljenosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov zaradi kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja, ker tožnik ni opravil dodeljenega dela skladno z delodajalčevimi navodili, poleg tega je predčasno zapustil delovno mesto in ni sporočil razlogov svoje odsotnosti. Pravna podlaga za takšno odpoved je v določbi 2. odstavka 81. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in spremembe), po kateri lahko delodajalec redno odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi, če za to obstoji utemeljen razlog.

Delodajalec lahko v skladu z določbo 1. odstavka 88. člena ZDR odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi: 1. iz poslovnega razloga, ko ugotovi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, 2. iz razloga nesposobnosti (ko ugotovi nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec ne opravlja dela pravočasno, strokovno in kvalitetno, ali ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, zaradi česar ne more izpolnjevati pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja) in 3. iz krivdnega razloga (ko ugotovi kršitev pogodbenih obveznosti ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja). Krivdni razlog, ki je podlaga za redno odpoved pogodbe, je podan v primeru, ko delavec lažje in ne huje krši pogodbe ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Če pa delavec huje krši takšne obveznosti, in sicer naklepoma ali iz hude malomarnosti, je podana podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbi 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR (tako komentar Zakona o delovnih razmerjih, GV Založba, leto 2003, str. 363). Vendar lahko delodajalec redno odpove delavcu pogodbo le takrat, če ob obstoju resnih in utemeljenih odpovednih razlogov hkrati ugotovi, da ti onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem (2. odstavek 88. člena ZDR).

Iz dokazov, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje, je razvidno, da je tožena stranka dne 2. 3. 2011 redno odpovedala tožniku pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov zaradi kršitev delovnih obveznosti, ker v času od 25. 1. 2011 do 28. 1. 2011 ni v celoti opravil naloženega dela odčitavanja števcev skladno z navodili tožene stranke. Poleg tega je 31. 1. 2011 predčasno zapustil delovno mesto in ni sporočil razloga svoje odsotnosti ter tako ravnal v nasprotju z določbo 34. člena ZDR. Po izpovedbi nadrejenega delavca A.A. je bila osnovna tožnikova naloga odčitavanje števcev. Tožnik bi moral do konca meseca januarja odčitati skupaj 520 števcev ter jih vnesti v ročni terminal, dejansko pa jih je odčital 78 manj. Dne 1. 2. 2011 je našla tožena stranka službeni avto, ki ga je uporabljal tožnik, na dvorišču podjetja, ne da bi tožnik o tem obvestil nadrejene delavce, v avtu pa se je nahajalo delovno gradivo. Zaradi takšnih tožnikovih opustitev in kršitev delovnih obveznosti je angažirala drugega delavca, ki je opravil nedokončano delo, saj je morala do 4. dne v naslednjem mesecu izdati strankam račune o porabi električne energije. Po izpovedbi vodje splošnega sektorja A.C. se je pri tožniku v preteklosti večkrat zgodilo, da je kar izginil z dela in ga ni bilo več dni v službi.

Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi v izpodbijani sodbi, da je tožena stranka 2. 3. 2011 na utemeljeni podlagi redno odpovedala tožniku pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Tožnik je bil pred tem že 29. 3. 2010 skladno z določilom 1. odstavka 83. člena ZDR pisno opozorjen na možnost takšne odpovedi, ko je storil podobne kršitve, saj ni javil svoje odsotnosti, zaradi česar je imela tožena stranka tudi takrat težave pri organizaciji dela ter zapolnitvi delovnih zadolžitev, ki bi jih moral opraviti. To pomeni, da je tožena stranka pravilno izdala tožniku izpodbijano odpoved zaradi novih kršitev delovnih obveznosti, ki jih je storil v času enega leta po prejetem pisnem opozorilu iz leta 2010. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo v izpodbijani sodbi, da imajo ugotovljeni odpovedni razlogi takšno težo, ki onemogočajo nadaljevanje tožnikovega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Zato glede tega kakršnokoli pritožbeno zavzemanje tožnika, da z očitanimi kršitvami niso nastale hujše posledice na strani tožene stranke, da je imel v spornem času zdravstvene težave, zaradi česar bi mu lahko izrekla milejši disciplinski ukrep, ne more biti upoštevno. Po ugotovitvi izvedenca psihiatrične stroke dr. A.D. je imel takrat tožnik res težave z alkoholizmom in depresijo, vendar bolezensko stanje ni bilo tako hudo, da v spornem času ne bi mogel v celoti opraviti naloženega dela odčitavanja števcev, saj je bil po izvedenčevem stališču sposoben zavedanja, da mora o svoji odsotnosti z dela obvestiti svojega delodajalca. Vsekakor pa je odločitev o tem, kakšen primeren disciplinski ukrep oziroma vrsto odpovedi pogodbe o zaposlitvi bo deležen delavec v primeru kršitve delovnih obveznosti, zgolj v pristojnosti delodajalca.

Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožnik in tožena stranka sta v pritožbenem postopku priglasila stroške in sicer tožnik v zvezi z vloženo pritožbo, tožena stranka pa v zvezi z vloženim odgovorom na pritožbo. Pritožbeno sodišče je odločilo, da stranki sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške, saj tožnik s pritožbo ni uspel, medtem ko na drugi strani odgovor tožene stranke ni v ničemer prispeval k sprejeti rešitvi zadeve. Odločitev o stroških tožene stranke pa je skladna tudi z določbo 5. odstavka 41. člena ZDSS-1, po kateri v sporih o prenehanju delovnega razmerja (do katerega pride tudi zaradi odpovedi pogodbe) krije delodajalec svoje stroške ne glede na izid postopka.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia