Jedro

ZPP ne ureja instituta generalnega pooblastila, vendar pa ta pojem tudi ni v nasprotju z določbami tega zakona. Predstavlja le eno od posebnih oblik pravdnega pooblastila. Sodna praksa pa je izoblikovala stališče, da se mora generalni pooblaščenec izkazati z navedenim potrdilom o generalnem pooblastilu oz. navesti številko pod katero je generalno pooblastilo deponirano ob prvem pravdnem dejanju.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

II. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo upnikovo pritožbo.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik, ki opozarja, da je sodišče prve stopnje preverilo samo, če je pooblaščenka upnika A. A. kot pooblaščenka vpisana v AJPES. Pri odločanju pa ni upoštevalo, da je v uvodu pritožbe upnik zapisal, da ima pooblaščenka pri sodišču deponirano generalno pooblastilo pod Su 21-1/20-6, iz katerega pa izhaja, da ima A. A. opravljen pravniški državni izpit. Predlagajo razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je ob vpogledu v javno evidenco pri AJPES ugotovilo, da A. A. ni pooblaščena oseba za zastopanje upnika. Nadalje je zapisalo, da je bil upnik opozorjen v pravnem pouku sklepa z dne 13. 4. 2021 (zoper katerega je vložil pritožbo, ki je bila zavržena z izpodbijanim sklepom), da je v postopku pred višjim sodiščem lahko pooblaščenec le odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, in da se v pritožbenem postopku ne uporabljajo določbe 108. člena o vračanju nepopolnih vlog v popravo oz. dopolnitev.

5. ZPP ne ureja instituta generalnega pooblastila, vendar pa ta pojem tudi ni v nasprotju z določbami tega zakona. Predstavlja le eno od posebnih oblik pravdnega pooblastila. Sodna praksa pa je izoblikovala stališče, da se mora generalni pooblaščenec izkazati z navedenim potrdilom o generalnem pooblastilu oz. navesti številko pod katero je generalno pooblastilo deponirano ob prvem pravdnem dejanju (prvi odstavek 98. člena ZPP).1

6. V obravnavani zadevi je pooblaščenka upnika ob vložitvi pritožbe v uvodu le-te navedla, da upnika zastopa na podlagi generalnega pooblastila Su 25-1/020-6, tako nikakor ne drži, da pooblastila ni izkazala. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da sodišče prve stopnje ni preverjalo obstoja generalnega pooblastila, ampak je preverilo samo, če je pooblaščenka za zastopanje upnika vpisana v javni evidenci pri AJPES. Zato tudi ni moglo preveriti, če iz generalnega pooblastila izhaja tudi, da ima pooblaščenka opravljen pravniški državni izpit (kot je upnik navedel v pritožbi).

7. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep razveljavilo, sodišče prve stopnje pa bo v ponovljenem postopku moralo preveriti obstoj in vsebino v pritožbi z dne 21. 4. 2021 navedenega generalnega pooblastila ter nato ponovno odločiti o ustreznosti pooblastila za zastopanje v pritožbenem postopku.

8. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 tako npr. VSRS sklep II Ips 715/94; enako A. Galič, v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Založba UL in GV založba 2005, str. 406.