Jedro

Če je stranka predlagala nadaljevanje mirujočega postopka pred potekom treh mesecev od nastopa mirovanja, sodišče sicer do poteka trimesečnega roka ne more nadaljevati postopka, na podlagi takšnega predloga pa ga mora nadaljevati po poteku treh mesecev od nastopa mirovanja.

Izrek

Pritožbam se ugodi, izpodbijani sklepi se razveljavijo in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

S sklepom s 25.7.2008 je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbi tožeče stranke zoper sklepa z 21.3.2008 in 11.4.2008. S sklepom z 21.3.2008 je sodišče prve stopnje ustavilo postopek, s sklepom z 11.4.2008 pa tožeči stranki naložilo, da mora toženki v 15 dneh povrniti 601,98 EUR pravdnih stroškov.

Zoper takšne sklepe se pritožuje tožeča stranka. V pritožbi zoper sklep s 25.7.2008 navaja, da pritožb, ki ju je sodišče zavrglo z izpodbijanim sklepom, ni vložil pooblaščenec P. K., ampak jih je podpisal direktor tožeče stranke, kar je bilo obrazloženo že v vlogah s 16.6.2008 in s 7.72008. P. K. je bil v tej zadevi pooblaščen le za zastopanje na naroku 12.2.2007. Tožnica predlaga razveljavitev sklepa s 25.7.2008 in izločitev razpravljajoče sodnice.

V pritožbi zoper sklep z 21.3.2008 tožeča stranka poudarja, da je nadaljevanje postopka predlagala kar trikrat – 26.11.2007, 5.2.2008 in 18.3.2008. Na prva dva dopisa je sodišče prve stopnje odgovorilo, da je predlog za nadaljevanje preuranjen, na podlagi tretjega poziva pa je postopek ustavilo, ker naj nobena od strank ne bi predlagala nadaljevanja postopka, kar ne drži. Sklep z 11.4.2008 tožeča stranka izpodbija, ker meni, da je napačen sklep o ustavitvi postopka.

Pritožbe so bile vročene nasprotni stranki, ki nanje ni odgovorila.

Pritožbe so utemeljene.

Glede pritožbe zoper sklep s 25.7.2008 Sodišče prve stopnje je s tem sklepom zavrglo pritožbi z 11.4. in 5.5.2008 z obrazložitvijo, da ju je vložil pooblaščenec tožeče stranke P. K., ki ni izkazal, da bi opravil pravniški državni izpit. Tožeča stranka utemeljeno opozarja, da je takšna ugotovitev sodišča prve stopnje napačna. Iz pritožb, vloženih 11.4.2008 (redna št. 33 v spisu) in 5.5.2008 (redna št. 35 v spisu), jasno izhaja, da ju je podpisal zakoniti zastopnik tožeče stranke. V nobeni od pritožb ni zaznati ničesar, kar bi kazalo na to, da ju je vložil pooblaščenec P.K..

Dejstvo, da tožeča stranka ni predložila dokazila, da je P. K. opravil pravniški državni izpit, torej ne more biti razlog, ki bi utemeljeval zavrženje pritožb. Višje sodišče je zato v skladu z določbo 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (1) (v nadaljevanju ZPP) pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, v nadaljevanju postopka pa odločalo še o obeh pritožbah, ki ju je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrglo.

Glede pritožbe zoper sklep z 21.3.2008 V skladu z določbo 2. odstavka 210. člena ZPP postopek miruje, dokler kakšna stranka ne predlagala, naj se nadaljuje, postopek pa se ne more nadaljevati, preden ne pretečejo trije meseci od dneva, ko je nastalo mirovanje.

Dejstvo, da je tožeča stranka predlagala nadaljevanje postopka, preden so pretekli trije meseci od dneva, ko je nastalo mirovanje, ne pomeni, da je tak predlog neutemeljen ali da ga ni mogoče upoštevati, ampak le, da sodišče postopka ne more nadaljevati pred potekom trimesečnega roka (2). Takšno stališče je enotno sprejeto tako v teoriji (3) kot v sodni praksi (4). Zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka nadaljevanja postopka ni predlagala, je napačen. Tožeča stranka v pritožbi pravilno opozarja, da je kar dvakrat pravočasno predlagala nadaljevanje postopka. Pogojev za ustavitev postopka torej ni bilo. Pritožbeno sodišče je zato v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP pritožbi zoper sklep z 21.3.2008 ugodilo in sklep razveljavilo.

Glede pritožbe zoper sklep z 11.4.2008 Ker je bil razveljavljen sklep o ustavitvi postopka, je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi odločitev sodišča prve stopnje o pravdnih stroških, ki je akcesorne narave.

Glede predloga za izločitev Tožeča stranka v pritožbi predlaga izločitev razpravljajoče sodnice. O takšnem predlogu mora v skladu z določbo 1. odstavka 73. člena ZPP odločiti predsednik sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče pa ni našlo razlogov, ki bi utemeljevali in opravičevali odločitev po 356. členu ZPP.

(1) Ur. l. RS, št. 73/2007 (ZPP-UPB3), ki se v tej zadevi uporablja glede na prehodno določbo drugega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 45/2008; ZPP-D), saj je bila pred uveljavitvijo ZPP-D na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal. (2) Ureditev je bila drugačna po prejšnjem ZPP (iz leta 1977). Po prejšnji ureditvi stranka ni mogla predlagati nadaljevanja postopka pred potekom treh mesecev od dneva, ko je nastalo mirovanje.

(3) Lojze Ude in ostali, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list RS in GV Založba, 2006, str. 323. (4) Npr. odločbi Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Pdp 305/2000 ter Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2519/2005.