Jedro

Za prekarij gre v primeru neodplačne prepustitve roka, ki traja do preklica.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu v obsegu, razvidnem iz I. točke izreka sodbe naložilo, da izprazni nepremičnine in jih izroči tožnici (I. točka izreka), iz naslova nezakonite uporabe nepremičnin tožnici plača mesečno uporabnino v višini 75,00 EUR za mesec oktober 2011 in mesečno uporabnino v višini 150,00 EUR od 1.11.2011 dalje (II. točka izreka sodbe), zavrnilo tožbeni zahtevek v presežku, to je glede izpraznitve in izročitve preostalega dela nepremičnin, glede plačila mesečne uporabnine v višini 675,00 EUR za mesec oktober in plačila mesečne uporabnine v višini 600,00 EUR od 1.11.2011 naprej (III. točka izreka sodbe) in tožencu naložilo, da tožnici povrne njene pravdne stroške v znesku 302,40 EUR (IV. točka izreka sodbe).

2. Zoper I. točko izreka sodbe se pritožuje toženec brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožbeni zahtevek za izpraznitev stanovanja zavrne, vse s stroškovno posledico. Sodba je sama s sabo v nasprotju. Ugotavlja, da ni bilo dogovora o uporabi stanovanja med pravdnima strankama, hkrati pa, da je obstajala posodbena pogodba, ki je bila odpovedana. Pri tem se sklicuje na določbo 583. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki velja za posodbeno pogodbo. Sodišče pravno napačno razlaga določbe OZ, da lahko lastnik odpove pogodbeno razmerje posodbene pogodbe kadarkoli želi, če čas trajanja pogodbe ni določen. V danem primeru je nesporno, da je bila pogodba sklenjena za določen čas, torej trajno, in bi se lahko odpovedala samo iz razlogov po 584. členu OZ, ki jih tožnica ni uveljavljala.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet pritožbenega preizkusa je le odločitev v I. točki izreka sodbe. Zoper sodbo se je pritožil le toženec in to le zoper I. točko njenega izreka.

6. Izpodbijana sodba ni obremenjena niti z uveljavljano niti po uradni dolžnosti upoštevno absolutno bistveno kršitvijo določb postopka. Ni očitanega nasprotja v sodbi, ki je po pritožnikovi trditvi v tem, da sodba ugotavlja, da med strankama ni bilo dogovora, hkrati pa s sklicevanjem na določbo 583. člena OZ, ki ureja posodbeno pogodbo, ugotavlja, da je obstajala pogodbena pogodba. Sodba na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zavzame stališče, da gre za prekaristično razmerje v smislu pravnega paragrafa 947. Občega državljanskega zakonika (v nadaljevanju ODZ).

7. Dejanske ugotovitve sodbe, ki jih toženec v pritožbi ne izpodbija, in na katerih temelji odločitev glede izpraznitvenega zahtevka so: (1) da toženec zaseda in uporablja nepremičnino tožnice (posamezne prostore v mansardnem stanovanju tožničine hiše, dvorišče, garaže in del vrta neposredno za garažo), (2) da toženec s tožnico ni imel sklenjenega dogovora, ki bi (lahko) predstavljal pravni naslov za njegovo bivanje v njeni hiši in uporabo preostalih njenih nepremičnin, (3), da je tožnica dovolila brezplačno uporabo svojih nepremičnin, ker uporabi le-teh s strani toženca ni nasprotovala, (4), da od toženca ni terjala plačila za uporabo, in (5) da je tožencu dovoljenje za uporabo preklicala 27.9.2011. 8. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja sodba pravilno razmerje opredeli za prekaristično razmerje v smislu pravnega pravila paragrafa 974 ODZ. Zanj je odločilno, da gre za neodplačno prepustitev rabe, ki traja do preklica.

9. Napačno je izhodišče pritožbe, da je bila med strankama sklenjena posodbena pogodba za določen čas. Dejanskim ugotovitvam sodbe toženec ne nasprotuje, v pritožbi pa (neobrazloženo) (1) trdi, da je bila sklenjena posodbena pogodba za določen čas. Posledično je neutemeljeno pritožbeno stališče, da niso podani razlogi za odpoved, ker je odpoved možna le iz razlogov, opredeljenih v 584. členu OZ. Ker čas bivanja v hiši ni bil vnaprej določen oziroma ocenjen, je imela tožnica, kot pravilno obrazloži že sodba, kadarkoli pravico preklicati uporabo svojih nepremičnin.

10. Po povedanem se izkaže, da je pravilna odločitev sodbe, da toženec od preklica dalje nepremičnine tožnice uporablja brez pravnega naslova. Na podlagi 92. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), je zato tožnica upravičena od toženca zahtevati izpraznitev svojih nepremičnin in njihovo izročitev.

11. Ker pritožbene trditve niso utemeljene in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo procesnih in materialnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo toženca zavrnilo ter v izpodbijanem delu (I. točka izreka sodbe) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato do povrnitve pritožbenih stroškov ni upravičen (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Odločitev o zavrnitvi njegovih pritožbenih stroškov je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

(1) „V danem primeru pa je nesporno, da je bila pogodba sklenjena za določen čas, torej trajno...“