13. 5. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo SINDIR –Sindikata direktorjev in ravnateljev Slovenije, Celje, ki ga zastopa predsednik Anton Obreht, na seji 13. maja 2021

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti četrtega odstavka 23. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11, 46/13, 50/14, 82/15, 67/17 in 84/18) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Predlagatelj izpodbija četrti odstavek 23. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS), po katerem ravnateljem, direktorjem in tajnikom ne pripadajo položajni dodatek, dodatki za manj ugodne delovne pogoje, dodatki za nevarnost in posebne obremenitve ter dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času. Meni, da so s takšno ureditvijo ogrožene pravice ravnateljev oziroma direktorjev v vzgoji in izobraževanju (v nadaljevanju vodstveni delavci v vzgoji in izobraževanju). Predlagatelj zatrjuje neskladje izpodbijane ureditve z 2. in 14. členom Ustave. Meni, da sporni dodatki niso oziroma niso mogli biti vključeni v sam plačni razred delovnega mesta vodstvenih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Opozarja tudi, da sporni dodatki pripadajo drugim javnim uslužbencem in pod določenimi pogoji tudi sodnikom, državnim tožilcem in državnim odvetnikom. Po mnenju predlagatelja se je izpodbijana ureditev še kot posebej problematična pokazala v času epidemije nalezljive bolezni COVID-19. Predlagatelj meni, da bi vodstvenim delavcem v vzgoji in izobraževanju v tem času moral pripadati dodatek za delo v rizičnih razmerah. Opozarja, da so vodstveni delavci v vzgoji in izobraževanju ves čas epidemije hudo obremenjeni in zato, ker delajo na sedežu, kjer dnevno prihajajo v stik z drugimi ljudmi, tudi bolj izpostavljeni okužbam. Navaja, da so v neenakem položaju z vodstvenimi delavci v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, ki naj bi jim interventna ureditev dodatek za nevarnost in posebne obremenitve zagotavljala ves čas epidemije, vodstvenim delavcem v vzgoji in izobraževanju pa le določeno obdobje. Poleg tega naj bi bili vodstveni delavci v vzgoji in izobraževanju v neenakem položaju z javnimi uslužbenci iz drugih plačnih skupin, ki v času epidemije delajo v enakih okoliščinah kot oni, pri čemer so bistveno manj obremenjeni, pa jim pripada dodatek za nevarnost in posebne obremenitve.

2.Reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic lahko na podlagi enajste alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, če so ogrožene pravice delavcev. Za vložitev zahteve sindikata morata biti torej izpolnjena dva pogoja: reprezentativnost in ogroženost pravic delavcev.

3.Predlagatelj je izkazal prvi zakonski pogoj, ker je reprezentativen v poklicu vodstveni poklici v vzgoji in izobraževanju (odločba Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, št. 10102-1/2011-11 z dne 4. 8. 2011). Za izpolnitev drugega pogoja pa bi moral predlagatelj izkazati, da izpodbijana ureditev ogroža pravice delavcev. V zvezi s tem predlagatelj navaja, da na podlagi izpodbijane zakonske določbe vodstveni delavci v vzgoji in izobraževanju niso upravičeni do plačila nekaterih dodatkov k plači (položajni dodatek, dodatki za manj ugodne delovne pogoje, dodatki za nevarnost in posebne obremenitve ter dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času). Gre torej za spor o prikrajšanju delavcev v zvezi z višino njihove plače. Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da zgolj zmanjšanje ali poslabšanje (materialnih) pravic delavcev iz delovnega razmerja ne pomeni ogroženosti v smislu 23.a člena ZUstS (glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-233/13 z dne 8. 1. 2015, št. U-I-236/13 z dne 8. 1. 2015, št. U-I-192/14 z dne 4. 2. 2016 in št. U-I-252/14 z dne 11. 2. 2016). Za takšen primer gre tudi v tej zadevi. Glede na to zakonski pogoj ogroženosti kot eden izmed pogojev za vložitev zahteve ni izpolnjen. Zato je Ustavno sodišče zahtevo zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Mežnar.

dr. Rajko Knez Predsednik