Jedro

Tožnik je s tem, ko je ob vložitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči zamolčal svoj 100 % poslovni delež v gospodarski družbi, podal neresnične in netočne podatke o svojem premoženjskem stanju. To pa je na podlagi petega odstavka 20. člena ZBPP razlog za izrek prepovedi ponovnega vlaganja prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči nadaljnjih šest mesecev od prejema izpodbijane odločbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožeče stranke (v nadaljevanju: tožnik) za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Novi Gorici, pod opr. št. I K ... ter odločila, da tožnik nadaljnjih šest mesecev od dneva prejema predmetne odločbe ne more ponovno zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik na predpisanem obrazcu – BPP št. 1 med drugim navedel, da ni lastnik vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb, tožena stranka pa je po vpogledu v evidenco AJPES ugotovila, da je tožnik 100 % družbenik pravne osebe A., d.o.o., z osnovnim kapitalom družbe 7.500,00 EUR ter da v navedeni družbi opravlja funkcijo direktorja. To pomeni, da je tožnik navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, saj je v prošnji zamolčal svoje 100 % lastništvo poslovnega deleža, kar pa je na podlagi petega odstavka 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo, 23/08

in 15/14

- odl. US) razlog, da nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

Tožnik v tožbi navaja, da je brezposeln, da mu njegovo zdravstveno zavarovanje in zavarovanje njegovih družinskih članov krije CSD B., da nima premoženja in sredstev za odvetnika ter da je bil s sklepom Srg ... izbrisan kot zastopnik. Meni, da se mu dogaja krivica, ki bo ogrozila položaj njegove družine, in prosi za urgenten pregled zadeve.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je na podlagi vpogleda v spis opr. št. Bpp 981/2014 vpogledala v register AJPES (baza ePRS, aktivne enote), iz katerega je izhajalo, da je tožnik edini družbenik in zakoniti zastopnik gospodarske družbe A. d.o.o., katere osnovni kapital znaša 7.500,00 EUR. Tožnik je v svoji prošnji, na obrazcu BPP št. 1 v IV. rubriki, kjer se ugotavljajo podatki o materialnem stanju prosilca, pod točko a.), pri podatkih o premoženjskem stanju, na vprašanje, ali je lastnik vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb, izrecno odgovoril z NE. Tožena stranka dodaja, da je bil priloženi sklep Srg ..., na podlagi katerega je res prenehalo zastopništvo tožnika, izdan šele 6. 5. 2014. Po ponovnem vpogledu v poslovni register AJPES (baza eINSOLV) še ugotavlja, da se je dne 5. 5. 2014 nad navedeno gospodarsko družbo začel stečajni postopek in da tožnik res ni več zakoniti zastopnik te gospodarske družbe, vendar poudarja, da je to novo dejstvo, ki je nastalo po vložitvi prošnje - obrazca BPP št. 1 in po izdaji izpodbijane odločbe (17. 4. 2014), torej po odločanju na prvi stopnji, kar je po njenem mnenju lahko le razlog za nov postopek. Glede na navedeno predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano odločbo.

Tožba ni utemeljena.

V skladu s tretjim odstavkom 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (redna brezplačna pravna pomoč). Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače (prvi odstavek 12. člena ZBPP). V skladu s prvim odstavkom 20. člena ZBPP se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Če je prosilec v izjavi oziroma prošnji navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

Sodišče je na podlagi podatkov iz tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, opr. št. Bpp 983/2014 z dne 4. 4. 2014, in podatkov upravnega spisa ugotovilo, da je tožnik že ob vložitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v točki IV – a) obrazca pri vprašanju, ali je lastnik oziroma solastnik vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb izrecno, jasno in nedvoumno obkrožil NE, čeprav bi moral glede na svoj 100 % poslovni delež v gospodarski družbi odgovoriti pritrdilno. Po presoji sodišča je zato tožena stranka ravnala prav, ko je v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči in odločila, da naslednjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Pravilno je presodila, da je tožnik s tem, ko je ob vložitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči zamolčal svoje 100 % lastništvo poslovnega deleža v gospodarski družbi, podal neresnične in netočne podatke o svojem premoženjskem stanju, kar pa je na podlagi petega odstavka 20. člena ZBPP zakonit razlog za izrek prepovedi ponovnega vlaganja prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči nadaljnjih šest mesecev od prejema izpodbijane odločbe. Sodišče sledi utemeljitvi tožene stranke in se nanjo na podlagi določbe drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06, 107/09 - odl. US, 62/10, 98/11 - odl. US in 109/12) v celoti sklicuje. Res je, da je skladno s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani Srg ... z dne 6. 5. 2014 prenehalo zastopništvo tožnika v navedeni pravni osebi, vendar gre za dejstvo, ki je nastalo pozneje, šele po vložitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in še po tem, ko je bila izdana izpodbijana odločba. Sodišče tožniku pojasnjuje, da se v upravnem postopku odloča na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja in veljavnih predpisov v času odločanja na prvi in v konkretnem primeru edini stopnji upravnega odločanja, zato je tudi po presoji sodišča odločitev tožene stranke, ki temelji na podatkih, s katerimi je razpolagala v času odločanja, pravilna in zakonita. Ker je v zadevi bistveno, da je tožnik zamolčal podatek o lastništvu poslovnega deleža, na odločitev tudi ne more vplivati okoliščina, da je tožnik slabega premoženjskega stanja in da bi glede na svoje premoženjske razmere morebiti izpolnjeval finančni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči. Glede na navedeno, je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.