Jedro

Neizkazana je kršitev načela kontradiktornosti, saj so listine, katere je izvedenka uporabila pri pripravi izvedenskega mnenja, v Zgodovinskem arhivu Ljubljana in kot takšne, javno dostopne.

Ugotovljeno pripadajoče zemljišče je bilo od izgradnje dalje vezano na stavbo, tako glede na konkretno prostorsko ureditev (stanje v naravi), urbanistično zasnovo stavbe in pripadajočega zemljišča, kot tudi funkcionalno. Ta povezanost je nenazadnje utemeljena tudi na neprerekani pretekli redni rabi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Prva nasprotna udeleženka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da pripadajoče zemljišče k stavbi in s tem splošni skupni del stavbe na naslovu ..., z ID znakom 0000-47, ki stoji na zemljiški parceli št. 189/114, predstavljajo parcele 189/115, 189/116, 189/117, 189/1311 in 189/1332, vse k. o. ... (I. točka izreka). Odredilo je, da se zemljiškoknjižni vpis spremembe osnovnega pravnega položaja navedenih parcel izvede po uradni dolžnosti, in sicer v vrstnem redu zaznambe postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča z učinkom od dne 22. 5. 2015 (III. točka izreka). V preostalem delu, to je glede parcele št. 189/132 ter glede parcele 189/130, obe k. o. ..., je predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi z ID znakom 0000-47, zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila prva nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), obrazloženo zoper I. in III. tč. izreka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba sodišču prve stopnje očita, da ni upoštevalo podanih pripomb prve nasprotne udeleženke na izvedensko mnenje izvedenke urbanistične stroke ter je le-tega v celoti sprejelo ter na njemu utemeljilo svojo odločitev. S tem je bistveno kršilo postopek in napačno ugotovilo dejansko stanje, izpodbijani sklep pa je zato nezakonit in napačen.

Prva nasprotna udeleženka je že v pripombah na izvedensko mnenje ter v pritožbi opozorila, da se mnenje opira na listine3, ki strankam v postopku niso dosegljive, saj niso javno dostopne, zaradi česar vpogleda vanje niso imele. Izvedensko mnenje in delo izvedenca tako ni mogoče preveriti in primerno oceniti. S tem je sodišče prve stopnje kršilo načelo kontradiktornosti oziroma pravico do izjave in sodelovanja v postopku, ki jo v skladu z 22. čl. Ustave RS zagotavlja tudi 5. čl. ZPP. Prva nasprotna udeleženka je bila posledično pri podajanju pripomb na mnenje izvedenke, omejena, zlasti pri ugotovitvah4, ki temeljijo izključno na navedeni (nedostopni) projektni dokumentaciji. Kljub temu se z ugotovitvami izvedenke ni strinjala in jim je ugovarjala.

Pritožba izpostavlja, da parcela št. 189/1205 in objekta na njej ne moreta biti funkcionalno zemljišče k objektu na parceli št. 189/114, saj parcela v ničemer ni vezana na stanovanjsko stavbo, prav tako objekta na parceli št. 189/120 z njo nista komunalno povezana. Slednje v postopku P 2014/2010-I pri Okrožnem sodišču v Ljubljani nista potrdila ne izvedenec A. A. in ne izvedenec B. B., sodišče pa je njune ugotovitve v navedenem postopku v celoti sprejelo in zaključilo, da izvedenca nista potrdila, da bi bili drvarnica in baraka nujno potrebni stanovanjski stavbi in da le-ta brez teh objektov ne bi mogla funkcionirati. Nadalje navaja, da je ključno, kje sta bila greznica in čistilni jašek dejansko izvedena6. Izvedensko mnenje je nepopolno saj izvedenka ni pojasnila kje se čistilni jašek dejansko nahaja, zato za njen zaključek, da so čistilni jašek izvedli na zemljišču namenjenem neposredni rabi stavbe, v izvidu sploh ni zadostne podlage.

Pritožba očita, da je izvedensko mnenje nerazumljivo obrazloženo v delu, ki se nanaša na izvedenkino mnenje o umestitvi parcele v vaško zasnovo. Izpostavlja, da izvedenka na podane pripombe tudi v dopolnitvi mnenja ni odgovorila, ampak je zgolj povzela besedilo urbanističnega reda za naselja in območja v občini Ljubljana-..., brez da bi pojasnila na katere pripombe odgovarja. Prav tako ni razumljivo na katero pripombo odgovarja in na kateri urbanistični standard se izvedenka sklicuje, ko navaja, da je bilo upoštevaje urbanistični standard potrebno med 400 m² in 1000 m² z možnostjo odstopanja zaradi terena ali načina obstoječe zazidave. Nadalje navaja, da izvedenka pri ugotavljanju pripadajočega zemljišča ni upoštevala pravil o zazidanosti zemljišča, njeno mnenje pa je neobrazloženo in ne izpolnjuje kriterijev, ki jih določata zakon in sodna praksa.

Sodišče prve stopnje neupravičeno ne sprejema stališč sodb I P 2014/2010 in I Cp 372/2012 ter z njimi povezanih izvedenskih mnenj, pri čemer prav tako naredi napačen izračun razmerja med nepozidanimi in pozidanimi površinami gradbene parcele oziroma funkcionalnega zemljišča7. Odločitev sodišča posledično temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju in potrjuje stališče prve nasprotne udeleženke, da je širjenje pripadajočega zemljišča na druge parcele neutemeljeno.

3. Predlagatelji ter preostali nasprotni udeleženci odgovora na pritožbo niso podali.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sklep sodišča prve stopnje vsebuje jasne in prepričljive razloge o vseh pravno odločilnih dejstvih, ki jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema. Sodišče je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo ustrezne materialnopravne določbe, prav tako pri tem ni storilo očitanih kršitev postopka. Pritožbeno sodišče se v nadaljevanju opredeljuje le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena za sprejeto odločitev (1. ods. 360. čl. ZPP v zvezi s 42. čl. ZNP-1).

6. Pritožba prve nasprotne udeleženke je (skoraj v celoti) povzetek njenih pripomb na izvedensko mnenje8. Na bistvene pripombe je v dopolnitvi mnenja zadovoljivo odgovorila že izvedenka, v obrazložitvi sklepa pa se je do njih na več mestih opredelilo tudi sodišče prve stopnje. Pritožbeni očitek neobrazloženosti izvedenskega mnenja, tako ni utemeljen.

7. Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da stranke v postopku niso imele vpogleda v listine, na katere je izvedenka oprla svoje mnenje, zaradi česar naj bi sodišče prve stopnje kršilo načelo kontradiktornosti oziroma ustavno zagotovljeno pravico do izjave in sodelovanja v postopku. Pravica stranke do izjave, le-tej zagotavlja, da jo bo sodišče obravnavalo kot aktivnega udeleženca postopka in ji omogočilo učinkovito obrambo pravic - da torej ne bo le objekt, ampak subjekt postopka. Strankam tako daje pravico, da sodelujejo v dokaznem postopku in se hkrati izjavijo o rezultatih dokazovanja, t.j. o izvedenskem mnenju in izvidu. Slednje je bilo prvi nasprotni udeleženki omogočeno, na podane pripombe k izvedenskemu mnenju pa je izvedenka urbanistične stroke pripravila dopolnitev mnenja.9 Sodišče je v obrazložitvi sklepa pravilno presodilo, da sta izvedensko mnenje in njegova dopolnitev jasna, razumljiva in izčrpna, in se je na podano mnenje utemeljeno orlo. Ni uetmeljen očitek, da sodišče izvedenskega mnenja ni kritično ocenilo v sklopu podajanja dokazne ocene. Iz več točk obrazložitve sklepa jasno izhaja, da je ugotovitve izvedenskega mnenja sodišče ocenilo upoštevajoč neprerekana dejstva ter z neposredno zaznavo ob ogledu na kraju samem. Pri tem je zlasti v 18. točki obrazložitve pojasnilo, zakaj sprejema tudi stališče prve nasprotne udeleženke, da urbanistični standardi iz leta 1955 ne določajo, kaj spada v vaško zasnovo. V nadaljevanju pa izčrpno presodilo, kaj v konkretni zadevi pomeni upoštevanje, da je bila obravnavana stavba del vaške zasnove ali del razpršene gradnje, ter pojasnilo, da oba primera zadostita predpisani velikosti funkcionalnega zemljišča. Nenazadnje izvedenskemu mnenju ni sledilo v delu, ki se nanaša na (novo nastali) parceli št. 189/130 in 189/132. Po pridobljenem izvedenskem mnenju izvedenca geodetske stroke je upoštevajoč preostale izvedene dokaze, predlog v delu, ki se nanaša na navedeni parceli, zavrnilo. Naloga sodišča je, da izvedensko mnenje oceni in upoštevajoč celoten uspeh dokaznega postopka samo ugotovi obseg pripadajočega zemljišča k stavbi, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo.

8. V 16. točki obrazložitve sklepa sodišče prve stopnje izrecno odgovori na stališče prve nasprotne udeleženke (kar ta v pritožbi ponavlja kot očitek), da bi ji morala biti predložena vse preučena dokumentacija. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema pojasnilo sodišča prve stopnje in se v izogib ponavljanju nanj sklicuje. Pri tem pa še dodaja, da so neupoštevni očitki, da projektna dokumentacija in odločbe niso javno dostopne, saj je izvedenka pojasnila, da se nahajajo v Zgodovinskem arhivu Ljubljana na Mestnem trgu v Ljubljani. Nasprotna udeleženka je bila na to usmerjena, zato kršitev načela kontradiktornosti ni podana.

9. Pritožbeno sodišče tudi v celoti sprejema obrazložitev sodišča prve stopnje v 14. točki obrazložitve sklepa, glede nevezanosti na izvedenska mnenja, podana v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.10 Izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka se lahko upošteva kot dokaz le pod pogojem, da je med strankama postopka o tem doseženo soglasje11 oziroma če z uporabo dokaza iz drugega postopka ni bila kršena pravica stranke do izjavljanja. Osebi, ki v določenem sodnem postopku ni bila stranka in ni imela možnosti sodelovati in s tem vplivati na ugotovitve in odločitve sodišča, zato rezultat tega postopka (razen v izjemnih primerih) ne sme iti v škodo niti z učinkom pravnomočnosti sodne odločbe niti tako, da bi se drugo sodišče v kasnejšem postopku proti tej osebi sklicevalo na dejanske ugotovitve in povzemalo dokaze iz postopka, v katerem ta oseba ni bila stranka.12 Iz spisovnih podatkov jasno izhaja, da predlagatelji z uporabo izvedenskih mnenj, podanih v postopku pred Okrožnim sodiščem, niso soglašali, temveč so temu nasprotovali.13

10. Sodišče prve stopnje je upoštevajoč kriterije iz 1. odst. 43. čl. ZVEtL-114 ugotovilo vsa odločilna dejstva, ki so podlaga za določitev pripadajočega zemljišča15, zato so neutemeljene tudi naslednje pritožbene navedbe: da parcela št. 189/120 in objekta na njej ne moreta biti funkcionalno zemljišče k stavbi št. 47, saj parcela v ničemer ni vezana na stanovanjsko stavbo; da izvedenka ni upoštevala pravil o zazidanosti zemljišča; da je sodišče napačno izračunalo razmerja med nepozidanimi in pozidanimi površinami. Zakonska definicija pripadajočega zemljišča kriterija neposredne povezanosti ne zahteva.16 Slednje je sodišče prve stopnje obrazložilo v 14. točki obrazložitve, kjer je jasno navedlo, da komunalna povezava gospodarskega in stanovanjskega objekta, ni bistvena. Sodišče je prepričljivo pojasnilo, da je bilo (ugotovljeno) pripadajoče zemljišče od izgradnje dalje vezano na stavbo, tako glede na konkretno prostorsko ureditev (stanje v naravi), urbanistično zasnovo stavbe in pripadajočega zemljišča, kot tudi funkcionalno17. Ta povezanost je nenazadnje utemeljena tudi na neprerekani pretekli redni rabi.18 Tovrstni pritožbeni očitki so zato nerelevantni.

11. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odst. 350. čl. ZPP, pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. čl. ZPP v zvezi s 3. čl. ZVEtL-1 in 42. čl. ZNP-1).

12. (Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 40. čl. ZNP-1, po katefem vsak udeleženec sam krije svoje stroške, če ni drugače določeno.

1 Iz parcele št. 189/121 sta nastali parceli št. 189/130 in 189/131. 2 Iz parcele št. 189/120 sta nastali parceli št. 189/132 in 189/133. 3 Gre za enotno odločbo št. V-DO-0000/1-54 OLO Ljubljana okolica, navedeno v točki 3-1-03 izvedenskega mnenja in arhiv projektne dokumentacije, naveden v točki 3-1.04 izvedenskega mnenja. 4 To so ugotovitve šestega odstavka na 1. strani izvedenskega mnenja. 5 Sodišče nadalje ne navaja več katastrske občine, saj vse parcele sodijo pod isto, in sicer k. o. ... 6 Iz skice na strani 4 točka 3-1.02 je namreč razvidno, da se greznica nahaja samo na parceli št. 189/115, ne pa na vseh parcelah, ki jih je naštela izvedenka. 7 Sodišče prve stopnje v 15. točki sklepa ugotovi, da razmerje med zemljiščem pod stavbo št. 47 (92m²) in parcelama št. 189/115 (69m²) in 189/116 (69m²) znaša 67:33 v korist pozidanega prostora (92 : 138). 8 Podanih v pisni vlogi z dne 27. 2. 2019. 9 Zahteva po zaslišanju izvedenke ni bila podana, v dopolnitvi izvedenskega mnenja pa je bilo odgovorjeno na pripombe prve nasprotne udeleženke. 10 Gre za postopek pravnega prednika predlagateljev proti prvi nasprotni udeleženki, ki se glasi na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ter glede katerega je sodišče pravilno ugotovilo, da subjektivna in objektivna identiteta s predmetnim postopkom, nista podani. 11 Glej sklep Vrhovnega sodišča II Ips 182/2012. 12 Glej sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 213/2018. 13 Tako izhaja iz pripravljalne vloge predlagateljev z dne 25. 5. 2020. 14 Na podlagi tega člena se pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča upoštevajo zlasti: 1. katero zemljišče je bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali je opredeljeno v posamičnih pravnih aktih, na podlagi katerih je potekal pravni promet s stavbo ali njenimi deli; 2. katero zemljišče je v razmerju do stavbe predstavljalo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atriji in podobno; 3. preteklo redno rabo zemljišča in 4. merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe pa do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču. 15 Navedeni kriteriji niso razvrščeni po pomembnosti in se ne delijo na primarne in subsidiarne kriterije. 16 Glej tudi VSL sklep I Cp 1148/2018. 17 V 13. točki obrazložitve sklepa je povzeta ugotovitev izvedenskega mnenja, da je bil gospodarski objekt na parceli št. 189/120 v projektni dokumentaciji načrtovan kot služeči objekt stavbe. Po mnenju izvedenke zato, ker je stanovanjska stavba nepodkletena. 18 Kot pojasnjeno v sklepu VSL II Cp 1704/2019 pa se ob dokazani funkcionalni povezanosti zemljišča s stavbo (torej dejanskem vidiku), pravni vidik domneva (skladno s 44. čl. ZVEtL-1).