Jedro

Overovitev podpisa ni pogoj za veljavnost darilne pogodbe. S sklenitvijo darilne pogodbe pridobi obdarjenec obligacijskopravni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijanem obsodilnem delu razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in ugotovilo, da je darilna pogodba med darovalko M. B. in obdarjencema Al. B. in An. B., ki je bila sklenjena dne 16.4.1984 (datum popravljen s popravnim sklepom) veljavna in sposobna zemljiškoknjižnega vpisa, razen za novo hišo na parceli št. 558/2, vpisani v vložni številki 113 k.o. s funkcionalnim zemljiščem. Toženim strankam je sodišče naložilo izstaviti listino, sposobno zemljiškoknjižnega vpisa.

Toženim strankam je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeči stranki, kar pa sta zahtevali tožeči stranki več, je zavrnilo.

Proti tej sodbi se pritožuje četrta tožena stranka A. T. in uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodba nepravilna in nezakonita in je ni mogoče preizkusiti. V izreku sodbe se zatrjuje, da je bila darilna pogodba sklenjena dne 8.10.1952, vendar iz podatkov s spisa ni razvidno, da bi bila sklenjena kakršnakoli pogodba dne 8.10.1952. Iz listinske dokumentacije, ki je priložena k tožbi je razvidno, da pokojna M.B. nikoli ni razpolagala s parcelo št. 501/1, v razlogih sodbe pa se zatrjuje, da gre za darilno pogodbo, ki se nanaša tudi na parcelo 501/1. Iz navedenega je mogoče sklepati, da darilna pogodba, na katero se sodba sklicuje, sploh ni opredeljena. Napačne so tudi trditve sodbe, da tožena stranka nikoli ni prerekala navedb tožene stranke, saj je vložila ugovor na tožbo in navedla številne pripombe.

Darilni pogodbi izrecno ugovarja, ugovarjala je zastaranje zahtevka.

Zgodbe o tem, da so priče podpisale istočasno, so netočne in neresnične. Kaj naj bi bila pogodbena volja darovalke, ni znano.

Dejstvo je, da darovalka poogodbe ni hotela overiti pred sodiščem.

Ugotovila je, da stvari niso takšne, kot si jih predstavlja tožeča stranka, zato pogodbe ni želela urediti do konca. M. B. je parceli 558/2 in 564/3 podarila svojemu sinu S. B. in mu dovolila, da je na teh dveh parcelah sezidal hišo in delavnico in obdeloval vinograd.

Tudi sam tožnik pove, da je pokojni S. B. zgradil hišo in delavnico ter obdeloval vinograd in na njem vse urejal. Ob tem bi sodnik, ki odloča v zadevi, lahko ugotovil, da je sklep o dedovanju, opr. št. D 103/93 že postal pravnomočen in da je v tem postopku A. T. že podedovala nedograjeno stanovanjsko hišo na parceli št. 558/2, vl. št. 113 k.o. . Delavnica in vinograd pa sta na parceli 564/3 vinograd, kar tudi spada k hiši, ki jo je zgradil pokojni S. B. Pritožba je utemeljena.

Uvodnim pritožbenim trditvam ni mogoče pritrditi, saj je prvostopno sodišče s popravnim sklepom z dne 4.5.1998 saniralo očitno napako v številkah in gre torej za spor o veljavnosti darilne pogodbe z dne 16.4.1984, ne pa glede darilne pogodbe z dne 8.10.1952, kot je bilo prvotno pomotno navedeno v izreku sodbe.

V tej zadevi gre za veljavnost darilne pogodbe, ki jo je sklenila darovalka M. B. z obdarjencema An. B. in Al. B. in ki so jo pogodbene stranke podpisale, vendar pa podpis darovalke ni overjen. Četrta tožena stranka je ugotovitvi veljavnosti darilne pogodbe nasprotovala s trditvijo, da pokojna darovalka zadeve ni izpeljala do konca (torej ni overila podpisa na pogodbi) in da je darovalka določene parcele izročila svojemu sinu S. B., ki je z njenim dovoljenjem zgradil stanovanjsko hišo in ostala zemljišča ob hiši uporabljal. Četrta toženka je nadalje uveljavljala zastaranje terjatve, ki jo uveljavlja tožeča stranka. Pritrditi je prvostopnemu sodišču, da je darilna pogodba, ki je sklenjena v pisni obliki, veljavna. Overovitev podpisa darovalke ni pogoj za veljavnost pravnega posla. Tako po prejšnjih kot po sedanjih zemljiškoknjižnih predpisih pa je overovitev podpisa nujna za vknjižbo v zemljiški knjigi. Ugotovitev v točki 1, da je darilna pogodba sposobna zemljiškoknjižnega vpisa, je torej napačna, preostali ugotovitveni del sodbe je (neupoštevaje njegovo nenatančnost) materialnopravno pravilen. Slednje pa ne velja glede 2. točke izreka sodbe, s katero je toženim strankam naložena izstavitev listine, sposobne za zemljiškoknjižni vpis, kar vsebinsko obsega obveznost overitve podpisov na že sklenjeni pogodbi. S sklenitvijo darilne pogodbe obdarjenca nista pridobila lastninske pravice na nepremičninah, za pridobitev lastninske pravice je potreben še pridobitni način, to je vpis v zemljiško knjigo (33. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih). Na podlagi pogodbe imata obdarjenca obligacijskopravni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Temu je prvostopno sodišče ugodilo, ne da bi odločalo o ugovoru četrte tožene stranke, da je ta terjatev zastarala. V zvezi z izrecno pritožbeno trditvijo o zastaranju zahtevka pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijana sodba nima razlogov o tem in da je zato ni mogoče preizkusiti. Gre za tako pomanjkljivost, ki pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki II. odstavka 354. člena ZPP, tako da je bilo treba pritožbi ugoditi in sodbo v izpodbijanem obsodilnem delu razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (I. odstavek 369. člena ZPP). Ker gre po naravi pravnega razmerja za enotne sospornike na pasivni strani, je bilo treba zaradi pritožbe četrte toženke razveljaviti sodbo v razmerju do vseh tožencev (201. člen ZPP).

V ponovljenem postopku bo torej moralo prvostopno sodišče odločiti o ugovoru zastaranja, predhodno pa bo morala tožeča stranka tožbeni zahtevek glede vsebine darilne pogodbe natančneje opredeliti.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na III. in IV. odstavku 166. člena ZPP.