Jedro

Za odločitev o dolžnikovem predlogu za omejitev izvršbe mora sodišče opraviti primerjavo med terjatvijo in sredstvom oz. predmeti izvršbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da izrek glasi: Predlogu dolžnika se ugodi in se dovoljena izvršba omeji tako, da se opravi samo na nepremičnine ID znak: ...

Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za omejitev izvršbe. Ugotovilo je, da znaša višina terjatev skupno 64.227,33 EUR s pripadki, kar bi znašalo nekaj čez 100.000,00 EUR. Točnega izračuna ni možno izvesti, ker tečejo zakonske zamudne obresti od posameznih zneskov do končnega poplačila, katerega datum še ni znan (datum razdelitvenega naroka). Stroški še niso dokončno znani, ker postopek še ni zaključen. Ugotovljena vrednost nepremičnine (do 5/6 celote), katere izvzetje se predlaga, ID znak ... znaša 114.558,33 EUR. Vrednost preostalih nepremičnin, ki bi se prodajale […], pa skupno 206.263,40 EUR. Preostale nepremičnine bi zadoščale za poplačilo terjatev le, v kolikor bi bile vse, razen izvzete, prodane na prvi dražbi. V primeru neprodaje na prvi dražbi se bodo prodajale za polovico vrednosti na drugi in tretji dražbi, torej za 103.131,70 EUR. Takšen znesek za popolno plačilo vseh terjatev ne bi zadostoval. Izhajajoč iz odredbe o prodaji z dne 24. 4. 2012, ki je določala plačilo varščine do 1. 6. 2012, je sodišče 4. 6. 2012 preverjalo pri finančno-računovodski službi plačilo varščin in ugotovilo, da ni plačana nobena varščina za nepremičnine, ki bi ostale po predlagani omejitvi. To pomeni, da bo potrebna njihova prodaja na drugi dražbi za polovično ceno, ki ne bo zadostovala za popolno poplačilo terjatev.

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo (in predlog za odlog izvršbe) dolžnik po pooblaščencu iz razloga zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka

338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) . V pritožbi navaja, da so upniki predlagali izvršbo na tako številne in toliko vredne nepremičnine, ki zadoščajo, da se bodo poplačali s prodajo preostalih nepremičnin, razen s prodajo dolžnikove solastne stanovanjske hiše. Sodišče je sicer opravilo delni izračun dolga dolžnika, vendar je napačen, saj vsaj prvemu upniku dolguje manj, kot je bilo označeno v sklepu o izvršbi, ker je delno že poravnal dolg do prvega upnika. Premoženje, katerega lastnik oz. solastnik je dolžnik, zadostuje tudi v primeru znižanja kupnine na drugi dražbi za celotno poplačilo vseh upnikov v celotnih izterjevanih oz. upravičeno izterjanih zneskih, skupaj s stroški postopka. Pritegniti v izvršbo še stanovanjsko hišo zgolj iz razloga bojazni upnikov, da bi morebiti bila stanovanjska hiša tista, ki bi se lažje prodala na dražbi, sodišče ne more uporabiti kot argument za to, da izda sklep, kot ga je izdalo. Dolžnik bo v primeru, če bo stanovanjska hiša prodana, sam in skupaj z obema hčerama, ki živita z njim v skupnem gospodinjstvu, ostal brez stanovanja in postal socialni problem.

Drugi do četrti upnik je odgovoril na pritožbo dolžnika. V odgovoru navaja, da ne nasprotuje poplačilu celotnega dolga z ostalimi nepremičninami in predlaga, da se v primeru neprodaje ali delne prodaje ostalih nepremičnin (če ne bi poplačala celotnega dolga upnikov) pristopi k licitaciji kot zadnja nepremičnina z ID znakom ...

Pritožba je utemeljena.

Dolžnik v pritožbi sicer neutemeljeno navaja, da (vsaj) prvemu upniku dolguje manj, da je dolg do prvega upnika delno že poravnal, da naj upnik ustrezno utesni svoj predlog za izvršbo za že plačane zneske. Če je dolžnik karkoli plačal prvemu upniku, mora za to imeti dokaz, ki ga ni predložil. Poleg tega glede na izterjevani znesek prvega upnika (3.784,96 EUR s pripadki) v razmerju do celotnega dolga to bistveno ne spremeni zadeve.

Sodišče prve stopnje je navedlo pravilno materialnopravno podlago, ko je odločalo o predlogu dolžnika za omejitev izvršbe. Na podlagi drugega odstavka 34. člena ZIZ sodišče na dolžnikov predlog omeji dovoljeno izvršbo tako, da se ta opravi samo na nekatera sredstva oz. na nekatere predmete, če zadoščajo za poplačilo terjatve. Torej je moralo opraviti primerjavo med terjatvijo in sredstvom oz. predmeti izvršbe. Vse terjatve upnikov s pripadki je ocenilo na 100.000,00 EUR. Dolžnik ni ponudil svojega, nižjega izračuna. Nepremičnine, na katere je predlagal omejitev izvršbe, so bile na podlagi cenitev sodnih cenilcev ocenjene na 206.263,40 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila prva dražba za te nepremičnine (trije sklopi od siceršnjih štirih) neuspešna in da bo za njihovo prodajo treba izvesti vsaj še drugo, če ne celo tretjo dražbo, na katerih se bodo nepremičnine prodajale za polovico ocenjene vrednosti. Vendar ta polovica znaša 103.131,70 EUR in če bi bile nepremičnine prodane za polovično vrednost, je možno, da bodo zadoščale za poplačilo (ocenjene) skupne vrednosti terjatev (100.000,00 EUR). Dolžnik v pritožbi utemeljeno navaja, da premoženje, katerega lastnik oz. solastnik je, (vsaj na prvi pogled) zadostuje tudi v primeru znižanja kupnine na drugi dražbi za celotno plačilo vseh upnikov v celotnih izterjevanih oz. upravičeno izterjevanih zneskih z vsemi stroški postopka. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, vendar je zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje ni razveljavilo izpodbijanega sklepa, temveč je ugodilo pritožbi dolžnika in ga spremenilo tako, da je ugodilo predlogu dolžnika ter omejilo dovoljeno izvršbo, da se ta opravi samo na predlagane nepremičnine (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).

Omejitev izvršbe po drugem odstavku 34. člena ZIZ ne pomeni delne ustavitve postopka oz. dokončne omejitve (izločitve) izvršbe na 5/6 delež nepremičnine ID znak ... Pomeni le začasno prednost izvršilnemu postopku na zadostnih nepremičninah. Ob neuspešni izvršbi bo moralo sodišče prve stopnje z novim sklepom odločiti o nadaljevanju izvršbe z naslednjim sredstvom oz. predmetom, to je 5/6 deležem nepremičnine ID znak ... Sklep bo izdalo po uradni dolžnosti, izdajo sklepa bo lahko predlagal tudi upnik (prim.: A. Galič in ostali, Zakon o izvršbi in zavarovanju, vključno z novelo ZIS-A, GV Založba Ljubljana 2002, stran 112).

Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker mu jih upniki niso neutemeljeno povzročili (šesti odstavek 38. člena ZIZ), saj jim še vedno dolguje izterjevane zneske.