Jedro

Status voznika začetnika je povezan s pridobitvijo katere od kategorij A2, A ali B, kar pomeni, da če oseba „izčrpa“ ta status pri kategoriji A, ni več voznik začetnik, če pozneje pridobi kategorijo B.

Izrek

Pritožbi storilčevega zagovornika se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se storilcu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije AM, A1, A2, A, B1, B, F in G, za katere je storilec imel dovoljenje na dan 15. 8. 2010, ne izreče. Zagovorniku odvetniku D. R. iz V. se prizna nagrada za zastopanje storilca v zvezi s sestavo pritožbe zoper izpodbijani sklep v skupni višini 222,00 EUR, kar bo izplačano na zagovornikov transakcijski račun v roku 30 dni (po pravnomočnosti) tega sklepa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje storilcu prekrška izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije AM, A1, A2, A, B1, B, F in G, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je dne 15. 8. 2010 storil prekršek, s katerim je kot voznik dosegel predpisano število kazenskih točk in mu naložilo plačilo sodne takse.

Proti takšnemu sklepu se pritožuje storilčev zagovornik zaradi napačne uporabe 66. tč. I. odst. 23. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja in v pritožbi navaja, da je storilec 11. 8. 2008 pridobil vozniško dovoljenje kategorij A2 in A, kar pomeni, da ob storitvi prekrška 15. 8. 2010 ni bil več voznik začetnik. Določba čl. 23/I-66 ZVCP-1 alternativno določa, da voznik, ki opravi katerokoli od kategorij A, A2 ali B po dveletnem obdobju, seveda če je star 21 let, izgubi status voznika začetnika. Zato predlaga, da sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da se storilcu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče in da se plačilo stroškov naloži v breme proračuna.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je v predmetnem postopku ugotovilo, da so storilcu bile s plačilnim nalogom Policijske postaje V., ki je postal pravnomočen 22.4.2010, izrečene 3 kazenske točke in s plačilnim nalogom Policijske postaje V., ki je postal pravnomočen 16. 9. 2010, izrečenih 5 kazenskih točk, za prekrška storjena z motornim vozilom B kategorije, za katero je vozniško dovoljenje prvič pridobil 8.12.2009, zato ga je štelo za voznika začetnika do 8. 12. 2011. Ker je 8 kazenskih točk dosegel v obdobju 22. 4. 2010 do 16. 9. 2010 mu je kot vozniku začetniku B kategorije motornih vozil izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki so bile vpisane vanj na dan 15. 8. 2010, ko je storil prekršek, s katerim naj bi kot voznik začetnik dosegel in presegel 7 kazenskih točk v cestnem prometu. Iz spisovnega gradiva izhaja tudi, da je storilec prvi prekršek, za katerega so mu bile izrečene 3 kazenske točke, storil 13.4.2010, drugi prekršek, za katerega mu je bilo izrečenih 5 kazenskih točk, pa 15. 8. 2010. Pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1F – v nadaljevanju novela ZVCP-1F), ki je stopila v veljavo 11. 8. 2009, je v 66. tč. I. odst. 23. čl. ZVCP-1 bilo določeno, da je voznik začetnik vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in voznik motornega vozila v obdobju dveh let od prve pridobitve vozniškega dovoljenja, ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v R. S. ali v tujini. Voznik začetnik je tudi vsak voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije A2 ali A ali B, čeprav ima že več kot dve leti vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil katerekoli druge kategorije. Od 11. 8. 2009 pa se besedilo 66. tč. I. odst. 23. čl. ZVCP-1 glasi, da je voznik začetnik vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali tujini in tudi voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil katere od kategorij A2, A ali B, čeprav že ima vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij AM, A1, B1, F ali G. Ob jezikovni razlagi in uporabi pravila a contrario, pritožbeno sodišče tako šteje, da v primeru, če je storilec pred prvo pridobitvijo vozniškega dovoljenja za katero od kategorij A2, A ali B imel vozniško dovoljenje za katerokoli drugo kategorijo motornih vozil, razen kategorij AM, A1, B1, F ali G, in je seveda starejši od 21 let, ga ni mogoče šteti za voznika začetnika.

V obrazložitvi posameznih členov predloga novele ZVCP-1F, ki je bil objavljen v Poročevalcu Državnega zbora RS, št. 67 z dne 27. 5. 2009, je predlagatelj novele ZVCP-1F predlog spremembe 66. tč. I. odst. 23. čl. ZVCP-1 utemeljeval z navedbami, da je nova, jasnejša opredelitev pojma voznika začetnika nujna, ker se v laični, pa tudi v strokovni javnosti pojavljajo različne razlage njegovega pomena in je tako svoje stališče do načina urejanja vprašanja, kdo je voznik začetnik, zavzelo tudi Vrhovno sodišče v sodbi IV Ips 26/2006 z dne 6. 12. 2007, ko je zavrnilo predlog vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti in obrazložilo, da je voznik začetnik tudi voznik, ki je dopolnil 21 let in je prvič pridobil vozniško dovoljenje za kategorijo A, čeprav je že imel vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije B več kot dve leti. Namen, zaradi katerega opredelitev voznika kot začetnika ni vezana zgolj na voznikovo starost, pa je dejansko ta, da se vozniki v obdobju do 21. leta starosti oziroma v obdobju dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja preizkusijo v samostojni vožnji v cestnem prometu, da pridobijo določene vozniške izkušnje z upravljanjem vozil različnih kategorij. Voznika, ki že ima vozniško dovoljenje za tiste kategorije motornih vozil (A2, A, B in višje), ki mu dejansko omogočajo pridobivanje vozniških izkušenj v cestnem prometu, je status voznika začetnika že imel in mu je tudi že prenehal, po pridobitvi nove kategorije ne moremo enačiti z voznikom brez vozniških izkušenj. Tako predlagana nova opredelitev postavlja jasno in nedvoumno pravilo, da je voznik začetnik vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja. Voznik pa se šteje za voznika začetnika tudi, če sicer že ima katero od kategorij AM, A1, B1, F ali G, pa pozneje pridobi kategorijo A2, A ali B. Posedovanje vozniškega dovoljenja in vožnja vozil kategorije AM, A1, B1, F ali G namreč ne zagotavljata pridobitve ustreznih izkušenj v cestnem prometu, saj se s temi vozili ni mogoče voziti na vseh vrstah cest (avtoceste, ceste rezervirane za motorna vozila, ...) ali je njihova konstrukcijsko določena hitrost ali moč motorja omejena. Predlagatelj je v obrazložitvi k predlagani spremembi še zapisal, da gre bolj za pojasnjevalno določbo, da je status voznika začetnika povezan s pridobitvijo katere od kategorij (A2, A, B), kar pomeni, da če oseba "izčrpa" ta status na primer pri kategoriji A2, ne postane več voznik začetnik, če pozneje pridobi na primer kategorijo A ali B. Navedeno pa ne velja, če oseba "izčrpa" status voznika začetnika pri kategoriji AM, pa pozneje pridobi kategorijo A. Podobno je odločilo tudi Vrhovno sodišče RS v svoji sodbi opr. št. IV Ips 45/2010 z dne 16. 2. 2010. Čeprav je res, da je storilec vozniško dovoljenje za B kategorijo prvič pridobil 8. 12. 2009, kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu, pa je iz računalniškega izpisa iz Registra voznikov z dne 23. 11. 2010 (list. št. ...), ki ga je sodišču prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa posredovala Upravna enota V. razvidno, da je storilec vozniško dovoljenje za kategoriji A2 in A prvič pridobil 11. 8. 2008. Sodišče prve stopnje je tako zmotno uporabilo čl. 23/I-66 ZVCP-1, ki velja od 11. 8. 2009 in zmotno zaključilo, da je storilec dosegel 8 kazenskih točk kot voznik začetnik. Ker je glede na datum prve pridobitve vozniškega dovoljenja za kategoriji A2 in A motornih vozil storilec status voznika začetnika „izčrpal“ dne 11. 8. 2010, so utemeljene pritožbene navedbe, da storilec v času storitve drugega prekrška tj. 15. 8. 2010 ni imel več statusa voznika začetnika in so zagovornikove pritožbene navedbe o nezakonitem izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja utemeljene.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi storilčevega zagovornika ugodilo in je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se storilcu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče (IX. odst. 163. čl. ZP-1).

Ker ima sprejeta odločitev pritožbenega sodišča enake posledice, kot če bi postopek o prekršku bil ustavljen, je pritožbeno sodišče ob smiselni uporabi IV. odst. 144. čl. ZP-1 v zvezi s I. odst. 147. čl. ZP-1 odločilo, da je zagovornik upravičen do nagrade v zvezi s sestavo pritožbe zoper izpodbijni sklep. Zagovornik je priglasil strošek nagrade za seznanitev z zadevo po tar. št. 5100 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) v višini 45 točk in nagrado za pritožbo po tar. št. 5400 ZOdvT v višini 140 točk ter davek na dodano vrednost. Zagovornik je sicer v obravnavani zadevi priglasil nagrado kot bi bil postavljen po uradni dolžnosti, čeprav bi kot izbrani odvetnik lahko priglasil nagradi v razponu od 15 do 100 EUR za seznanitev z zadevo in v razponu od 45 do 310 EUR za pritožbo. Ker je pritožbeno sodišče vskladu s 13. čl. ZOdvT ocenilo, da je priglašena nagrada za zastopanje storilca ob upoštevanju vseh okoliščin, predvsem obsega in težavnosti odvetniške storitve ter pomena zadeve, primerna opravljenemu delu, je zagovorniku priznalo priglašeno nagrado v celoti ter jo povečalo za 20% DDV (tar. št. 6007 ZOdvT), kar skupaj znese 222,00 EUR.