Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker niso podane zatrjevane spremenjene razmere, tožbeni zahtevek na znižanje preživnine ne more biti utemeljen.
Revizija se zavrne kot neutemeljena.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal znižanje preživnine, ki jo mesečno plačuje za mld. toženko, s 500,00 DEM na 400,00 DEM. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo tožeče stranke.
Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava tožeča stranka. Revizijskemu sodišču predlaga, da izpodbijani sodbi tako spremeni, da tožbenemu zahtevku ugodi. V reviziji vztraja pri trditvi, da se je premoženjsko stanje zak. zastopnice mld. toženke bistveno izboljšalo zaradi poroke z g. H., pa čeprav se je spet razvezala. Svoje stališče pojasnjuje z navedbo, da razvezane žene po razvezi v Nemčiji obdržijo enak premoženjski položaj kot v času zakonske zveze. Če sodišče že ni sledilo razpravnemu zapisniku, ker ga ni hotelo razumeti, bi moralo naročiti pravdnima strankama, da predložita ustrezne dokaze. Navaja še, da visok zaslužek matere mld. toženke dokazuje nakup stanovanja in osebnega avtomobila. Sodišču očita, da ni upoštevalo otroškega dodatka v znesku 70 DEM mesečno in plače zak. zastopnice v višini 1700 DEM mesečno. Sicer pa po mnenju tožnika potrebe mld. toženke presegajo realne okvire finančnih zmožnosti tožnika. Nadalje se ne strinja z izpovedbo zak. zastopnice mld. toženke v tistem delu, v katerem ta dvomi o višini zaslužka tožnika v znesku 2500 DEM, ker da toliko zaslužijo nekvalificirani delavci. Svoje stališče obširno pojasnjuje z opisom splošnih premoženjskih razmer v Nemčiji.
Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odst. 390. čl. ZPP).
Revizija ni utemeljena.
Tožeča stranka je tožbeni zahtevek utemeljevala s trditvijo, da se je premoženjski položaj zak. zastopnice mld. toženke in s tem posredno tudi slednje izboljšal zato, ker se je zak. zastopnica ponovno poročila. Med postopkom pa se je izkazalo, upoštevaje pri tem dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, da se je zak. zastopnica mld. toženke ponovno razvezala, da njen bivši mož tako ne prispeva več k skupnim stroškom in da se zato premoženjske razmere na strani tožene stranke niso izboljšale. Nasprotnih revizijskih trditev, češ da ponovna razveza zakonske zveze ne vpliva na premoženjski položaj zak. zastopnice mld. toženke, ki ga je pridobila s poroko, v revizijskem postopku ni moč preizkušati, ker po vsebini pomenijo izpodbijanje pravkar zapisanih dejanskih ugotovitev. Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja pa ni revizijski razlog (3. odst. 385. čl. ZPP). Tako je ob presoji potrebno izhajati iz uvodoma zapisane odločilne dejanske ugotovitve. Če pa niso podane zatrjevane spremenjene okoliščine, tožbeni zahtevek ne more biti utemeljen (5. odst. 132. čl. ZZZDR). Odločitvi sodišč sta tedaj tudi po presoji revizijskega sodišča materialnopravno pravilni.
Ob tem je potrebno revidentu pojasniti, da na takšno presojo ni vplivala ne višina tožnikove plače ne višina plače zak. zastopnice mld. toženke. Že zato ne, ker sodišče ni ugotovilo nobenih odstopanj ne pri enem ne pri drugem glede na njune dohodke ob določitvi preživnine. Temu je potrebno dodati še, da se v postopku, v katerem se odloča o spremembi že pravnomočno določene preživnine (5. odst. 32. čl. ZZZDR), ne odloča ponovno o primernosti le-te. Zato revizijske trditve, češ da potrebe mld. toženke presegajo finančne zmožnosti tožnika, ki se niso spremenile, ne morejo vplivati na drugačno presojo. Otroškega dodatka v višini 70 DEM pa sodišči niti nista mogli upoštevati kot spremenjene okoliščine tožniku v prid že zato, ker tega doslej tožnik ni zatrjeval (prim. uvodoma povzete tožbene trditve; 1. odst. 2. čl. ZPP in 2. odst. 7. čl. ZPP).
Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (393. čl. ZPP).