Jedro

V sporu majhne vrednosti se sodba razglasi takoj po koncu glavne obravnave, česar sodišče prve stopnje ni storilo. Vendar ta kršitev ni bistvena, ker na pravilnost in zakonitost sodbe ni in ni mogla vplivati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijani 2., 3. in 4. točki sklep in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom in sodbo pod 1. točko izreka s sklepom zavrnilo razširitev tožbe z dne 24.10.2012, s sodbo pa je pod 2. točko izreka toženi stranki naložilo v plačilo tožeči stranki v osmih dneh znesek 150,00 EUR, pod 3. točko izreka je ugotovilo, da ne obstoji toženčeva terjatev v višini 55,67 EUR, in pod 4. točko izreka toženi stranki naložilo v povrnitev tožeči stranki v petnajstih dneh pravdne stroške v višini 29,38 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

Zoper sklep in sodbo se je v roku pritožila tožena stranka, in sicer zoper odločitev s sodbo, kot sama izrecno navede, zoper 2. in 4. točko izreka, dejansko pa tudi zoper 3. točko izreka. Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo sodbe sodišča prve stopnje tako, da bo z njo njemu ugodeno. Navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje sodbo razglasiti takoj po koncu glavne obravnave, moralo pa bi se opredeliti tudi o njegovi nasprotni tožbi. Ker tega ni storilo, je kršilo določila Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Kot je toženec že navedel, k pritličnemu stanovanju, ki ga uporablja tožnica, pripada prva greznica in se v njej zbira gošča iz njenega stanovanja, in tretja greznica, v kateri se steka voda iz njene kuhinje. Drugačne tožničine navedbe so zavajajoče. Izrecno je izjavil, da mu je priznan izločitveni zahtevek po 32. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), kar pomeni, da to ne more biti predmet zapuščine, niti ne predmet delitve. Ker je druga greznica izključno v njegovi lasti, ima nad njo avtonomijo. Nadalje v pritožbi, enako kot doslej, opisuje sporno razmerje med strankama, kateremu posledično tečejo različni sodni postopki, samovoljno praznjenje greznice s strani tožnice in njenim izsiljevanjem tožnika za plačilo teh stroškov, o neresničnosti dogovora o plačevanju vsak ½ stroškov praznjenja vseh greznic. Enako kot doslej opisuje vzrok podaje pobotnega ugovora. Trdi, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo pristransko v korist tožeče stranke in v njegovo škodo. Zaradi nepoštenega sojenja opozarja na številne kršene mu pravice po Ustavi RS in Konvenciji. V kolikor tožena stranka dopolnjuje svojo pritožbene navedbe in predloži nove dokaze v vlogi z dne 29.6.2013, so vse te navedbe in dokazi neupoštevni, ker so podani po poteku pritožbenega roka.

Pritožba ni utemeljena.

Ko pritožba opisuje razmerje med tožnico in tožencem v zvezi z njuno solastnino in vzporedno s tem uporabo greznic, pri čemer opozarja na številna dejstva, ki se razlikujejo od po sodišču prve stopnje ugotovljenih v razlogih izpodbijane odločbe, dejansko napada izpodbijano odločitev s sodbo iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ker se po izrecni določbi prvega odstavka 458. člena ZPP, na kar je bila tožena stranka pravilno opozorjena že v pravnem pouku pisnega odpravka izpodbijane odločbe, se odločbo v sporu majhne vrednosti, kar ta zadeva nedvoumno je, s pritožbo sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, so vse pritožbene navedbe, ki predstavljajo pritožbeni razlog nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, nedovoljene, za ta pritožbeni postopek irelevantne in zato neupoštevne. Povedano drugače, pritožbeno sodišče je na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe vezano. V kolikor pa pritožba smiselno ali izrecno očita, da sodišče prve stopnje določenih dejstev ni ugotavljalo, ji je pojasniti, da je ugotavljalo le pravno relevantna dejstva za odločitev o tožbenem zahtevku in v ta namen je ugotovilo in se opredelilo o vseh dejstvih, ki sta jih stranki v postopku navajali in so bila za odločitev pomembna.

Po določbi prvega odstavka 457. člena ZPP se v sporu majhne vrednosti res sodba razglasi takoj po koncu glavne obravnave, česar sodišče prve stopnje ni storilo. Vendar ta kršitev ni bistvena, ker na pravilnost in zakonitost sodbe ni in ni mogla vplivati. Zato so pritožbene navedbe v tej smeri prav tako neupoštevne.

Enako so brezpredmetne pritožbene navedbe glede kršitev določb postopka, ker se sodišče ni opredelilo in izreklo o nasprotni tožbi pritožnika. Njegova nasprotna tožba namreč ni predmet te pravde, ampak se vodi v drugi pravdi. Zato se sodišče v tem postopku o njej ni moglo, niti se ni smelo opredeljevati, ker bo to storilo v pravdi, v kateri jo obravnava.

Glede na po sodišču prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pri odločitvi o tožbenem zahtevku, vključno z odločitvijo o pobotnem ugovoru, pravilno uporabilo materialno pravo, katerega v razlogih odločitve s sodbo pravilno tudi citira in njegovo uporabo primerno in prepričljivo utemelji. Ker torej ni slediti pritožbi glede očitkov kršitev, ki bi jih zagrešilo sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijane odločitve s sodbo, niso podane niti v pritožbi pavšalno zatrjevane kršitve ustavnih pravic toženca in njegovih pravic po konvenciji.

Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti, pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijano odločitev s sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).