Jedro

Tožena stranka bi morala pri odločitvi upoštevati odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. X Ips 491/2012 z dne 2. 10. 2013, ki je bila izdana pred izdajo izpodbijane odločbe. Iz navedene sodbe izhaja obrazložitev, ki narekuje drugačno pravno presojo instituta odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja, kot je veljal glede (ne)obstoja premoženja dolžnika v sodno upravni praksi do izdaje tega akta.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, Bpp 1896/2013/6 z dne 24. 10. 2013, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom, št. Bpp 1896/2013/6 z dne 24. 10. 2013, je tožena stranka sklenila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč prosilca A.A. (tožnika v tem sporu) zavrže kot nedovoljena. V obrazložitvi navaja, da je prosilec dne 9. 10. 2013 vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč zaradi postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti. Ker je o njegovi prošnji že bilo odločeno z odločbo, št. Bpp 637/2013 z dne 9. 5. 2013, ki je postala pravnomočna 18. 6. 2013, in ker prosilec ne navaja nobenih relevantnih spremenjenih okoliščin v zvezi z zadevo (pripisal je še dolg iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2013 v višini 952,60 EUR), in ker ni spremenjenih okoliščin je bilo treba prošnjo prosilca z dne 9. 10. 2013, z istim zahtevkom, v skladu z določilom 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), v zvezi s 129. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), kot nedovoljeno zavreči. 2. Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da izpolnjuje vse predpisane pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Je nezaposlen, prijavljen na zavodu za zaposlovanje, prejemnik socialne pomoči ter brez premoženja. Prosi, da se njegovi prošnji ugodi, in da se mu omogoči nov začetek življenja. Kot samostojni podjetnik (18 let) je plačeval vse dajatve državi in je prepričan, da je toliko prispeval k proračunu, da za nastalo situacijo ni sam kriv, ker je nastopila Slovenska ter svetovna gospodarska kriza in ni več mogel pokrivati niti osnovnih stroškov (elektrika, voda).

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba je utemeljena.

5. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrgla prošnjo za dodelitev bpp iz procesnih razlogov (nedovoljenost tožbe), ne da bi se spuščala v samo vsebino zahtevka. Kot izhaja iz odločbe, št. Bpp 637/2013 z dne 9. 5. 2013, na katero se sklicuje tožena stranka, gre dejansko tudi v izpodbijani odločbi za isto dejansko in pravno stanje (na seznamu dolgov je dodan samo še dolg iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2013 v višini 952,60 EUR). Ne glede na to, pa bi morala tožena stranka pri odločitvi upoštevati odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. X Ips 491/2012 z dne 2. 10. 2013, ki je bila izdana pred izdajo izpodbijane odločbe. Iz navedene sodbe v točki 16 izhaja obrazložitev, ki narekuje drugačno pravno presojo instituta odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja, kot je veljal glede na (ne)obstoj premoženja dolžnika v sodno upravni praksi do izdaje tega akta.

6. Glede na to, da je bila sodba Vrhovnega sodišča X Ips 491/2012 z dne 2. 10. 2013 izdana po odločbi Bpp 673/2013 z dne 9. 5. 2013, na katero se v obrazložitvi tožena stranka sklicuje, bi jo morala tožena stranka ob presoji ponovne prošnje prosilca (tožnik) za brezplačno pravno pomoč z dne 9. 10. 2013 upoštevati v svoji odločitvi.

7. Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo vrnilo toženi stranki po tretjem odstavku tega člena v ponoven postopek. Sodišče je v zadevi odločilo po sodniku posamezniku v skladu z določbo druge alinee drugega odstavka 13. člena ZUS-1, ker se izpodbija procesni sklep v postopku izdaje upravnega akta.