Jedro

Zaznamba začetka postopka postavitve nasprotne udeleženke pod skrbništvo (sama po sebi) ni ovira za kasnejše vpise v zemljiški knjigi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep SDn 912/2022 z dne 31. 1. 2023 in sklep sodniške pomočnice Dn 188648/2022 z dne 14. 10. 2022 razveljavita ter zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu.

Obrazložitev

1. S sklepom SDn 912/2022 z dne 31. 1. 2023 je Okrajno sodišče v Murski Soboti zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo odločitev sodniške pomočnice, s katero ni bila dovoljena vknjižba lastninske pravice pri predmetnih nepremičninah v njegovo korist. 2. Zoper to odločitev se pritožuje predlagatelj po pooblaščenki – notarki. Meni, da je stališče sodišča prve stopnje napačno. Zaznamba začetka postopka za postavitev odrasle osebe (v konkretnem primeru nasprotne udeleženke) pod skrbništvo je pomembna z vidika sklepanja pogodb (in izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila), ne pa za sam vpis v zemljiško knjigo na podlagi popolne listine. V skladu s 65. členom Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) se z zaznambo osebnega stanja v zemljiško knjigo vpisujejo pravna dejstva, ki vplivajo na poslovno sposobnost oziroma sposobnost razsojanja. Ta zaznamba ima učinek javne objave tega pravnega dejstva. Navajanje sodišča prve stopnje, da bi moral predlagatelj priložiti tudi soglasje oziroma odobritev centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) iz 35. člena ZZK-1 je napačno. Ta določba se nanaša na trenutek izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila, ne pa na trenutek vpisa v zemljiško knjigo. V predmetni zadevi je bil razpolagalni pravni posel (skupaj z zavezovalnim pravnim poslom) sklenjen že 1. 6. 2022. Predlog za vpis zaznambe začetka postopka postavitve nasprotne udeleženke pod skrbništvo pa je bil vložen 17. 6. 2022. Pravni posel je bil veljavno sklenjen in listina sposobna za vpis. Omenjena zaznamba ne more učinkovati retroaktivno in predstavljati ovire za ta vpis.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi gre za vknjižbo lastninske pravice na novega imetnika (predlagatelja), na podlagi kupoprodajne pogodbe, sklenjene v obliki notarskega zapisa SV 451/22. Zavezovalni pravni posel je bil skupaj z razpolagalnim pravnim poslom (izstavitvijo zemljiškoknjižnega dovolila) sklenjen 1. 6. 2022. Podpisnika te pogodbe sta bila predlagatelj in nasprotna udeleženka. Predlog za vpis v zemljiško knjigo je bil vložen kasneje (28. 9. 2022), ko je bil pri predmetnih nepremičninah že zaznamovan začetek postopka postavitve nasprotne udeleženke pod skrbništvo (z začetkom učinkovanja tega vpisa od 17. 6. 2022). Vendar pa ta zaznamba (sama po sebi) ni ovira za kasnejše vpise. Zakon takih učinkov ne ureja. V predmetni zadevi tudi ne gre za primer, da bi skrbnik odtujeval varovančeve nepremičnine oziroma v njegovem imenu izstavil zemljiškoknjižno dovolilo. Zmotno je zato stališče sodišča prve stopnje, da bi moral predlagatelj k predlogu za vpis priložiti dovoljenje oziroma odobritev CSD iz 35. člena ZZK-1 (v zvezi z določbo 248. člena Družinskega zakonika)1. Neutemeljen je zaključek, da pogoji za dovolitev predlaganega vpisa niso izpolnjeni, ker tej zahtevi ni zadostil. 5. Zaradi napačnega pravnega izhodišča sodišče prve stopnje vseh ostalih pogojev za dovolitev predlaganega vpisa ni presojalo. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep in sklep sodniške pomočnice razveljavilo ter zadevo vrnilo zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). V ponovljenem postopku naj upošteva gornja stališča ter o podanem predlogu ponovno odloči. 1 V tem členu je med drugim navedeno, da sme skrbnik samo z dovoljenjem CSD odtujiti ali obremeniti varovančeve nepremičnine. S tem je uveljavljen "nadzor" nad delom skrbnika pri premoženjskih poslih, ki so za varovanca pomembnejši, ne pa "nadzor" CSD nad posli določene osebe, ki jih je sklenila, preden je bila postavljena pod skrbništvo.