Jedro

Tožena stranka se v odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ne more sklicevati na kršitve delovnih obveznosti ali potrebnih opustitev delovnih zadolžitev po pogodbi o zaposlitvi, ki predstavljajo krivdni razlog. Takšno podvajanje in obravnavanje tožnice za isto dejanje v dveh različnih postopkih ni dopustno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki jo je dne 23. 9. 2011 podala tožena stranka tožnici nezakonita in se zato razveljavi. Zavrnilo je tudi zahtevek na ugotovitev, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 9. 2011, ampak delovno razmerje še traja, tožena stranka pa jo je dolžna za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja vzpostaviti delovno razmerje po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, jo pozvati nazaj na delo ter ji v ustrezno evidenco vpisati delovno dobo za celotno obdobje nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Zavrnilo je tudi zahtevek, da ji je tožena stranka dolžna obračunati plačo in ostale prejemke iz delovnega razmerja od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do ponovnega nastopa dela pri toženi stranki ter ji po plačilu ustreznih davkov in prispevkov izplačati ustrezne neto zneske plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zapadlosti posamičnih mesečnih zneskov dalje do plačila, vse v 8 dneh, da ne bo izvršbe. Zavrnilo je tudi zahtevek na povrnitev stroškov postopka (I. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

Zoper sodbo se pritožuje tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi v celoti, toženi stranki pa naloži plačilo vseh pravdnih stroškov tožnice, podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 23. 9. 2011, ki je bila tožnici vročena 26. 9. 2011, podana pravočasno. Sodišče ne obrazloži odločilnega dejstva, glede pravočasnosti odpovedi oziroma ni jasno, kdaj šteje, da se je tožena stranka seznanila oziroma ugotovila utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodbe v tem delu ni mogoče preveriti. Tožnica je izrecno opozarjala, da je zakonski rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi glede ugotovitev tožene stranke v zvezi z opravljanjem dela tožnice za katedre (dela po pogodbi o zaposlitvi) potekel že 14. 7. 2011. Tožena stranka od januarja 2011 napak tožnice glede pisanja zapisnikov za katedre ni več ugotavljala, zato ji je odredila opravljanje drugega dela – ki ne sodi v okvir delovnega mesta administrator v tajništvu. Poleg tega je tožnica 1. 3. 2011 glede dela za katedre prejela disciplinski ukrep opomin in v tem postopku je tožena stranka zajela delo tožnice za katedre do februarja 2011. Tožnici po 3. 3. 2011, ko ji je bil podan disciplinski ukrep, ni bilo več očitano slabo delo za katedre, saj je dobila drugo delo. Tudi ob izreku opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov z dne 28. 3. 2011 so bile ugotovljene kršitve le v zvezi z delom tehničnega pregleda zaključnih nalog dodiplomskega študija. Sodišče prve stopnje ne sprejema navedb in zagovora tožnice, da je šlo pri pisanju zapisnikov za strokovno vsebino, zato je bilo določeno, da je zapisnikar visokošolski sodelavec – član katedre. Sodišče je sprejelo izpovedbo priče A.A., da je bila tožnica načeloma zadolžena za pisanje zapisnikov na sejah katedre, bistveno pa je, da je ravno on kot predstavnik katedre določil tožnico za zapisnikarico na seji. Navaja, da so v 98. člena Statuta Univerze določena pravila, da je zapisnikar na seji katedre visokošolski sodelavec – član katedre, ki ga določi predstojnik katedre. Sodišče, ne tožena stranka nimata pravne podlage, da pravila tožene stranke prirejata na način, da bi predstojnik katedre, namesto visokošolskega sodelavca – člana katedre za zapisnikarja, določil administratorja s V. stopnjo izobrazbe. Sodišče prve stopnje je delo tožnice za katedre štelo za resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, dodatno pa je presojalo še utemeljenost očitkov v zvezi z izvajanjem nalog pri opravljanju tehničnega pregleda dodiplomskih nalog. To delo ni zajeto v opis delovnega mesta administrator v tajništvu. Sodišče šteje ta del nalog med dela po pogodbi o zaposlitvi neposredno po odredbi nadrejenega. Tožena stranka je tožnici dala rok (do 17. 5. 2011), da bo samostojno opravljala naloge tehničnega pregleda. Po 17. 5. 2011 do 12. 9. 2011 je tožnica pregledala več kot sto nalog. Konkretne napake, ki so tožnice očitane, da bi lahko podala konkreten zagovor, niso navedene, zato ji je kršena pravica do zagovora. Sodišče zaključuje, da je bilo vabilo dovolj konkretizirano, če je tožnica podala pisno izjavo. Če tudi sodišče s pisno izjavo ne razpolaga, ima dovolj dokazov, da presodi ustreznost oziroma nepopolnost vabila na zagovor po vsebini. Sodišču očita, da ni uporabilo določb 285. člena ZPP, ker v okviru materialnega procesnega vodstva ni pozvalo k predložitvi tega dokumenta. Šele z odgovorom na tožbo je tožnica izvedela za katero neskladnost med naslovi je šlo v zvezi z naslovom diplomske naloge „ABC“ ter drugega diplomskega dela (diploma B.B.), glede katere navaja, da je naloga očitno pomotoma odšla na napačen kup (in zato ni bila pregledana). Sodišče se do narave nepravilnosti dela tožnice v zvezi s pregledom dveh diplomskih nalog ni opredelilo, zato ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti. Tožena stranka je preveritev v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZDR opravila že 28. 6. 2011, torej še preden je bila seznanjena z neustreznim delom tožnice glede diplomskih nalog, ki so bile predmet zagovora in odpovedi. Tožena stranka se je z novimi napakami glede tehničnega pregleda seznanila 22. 8. 2011, zato zakonske dolžnosti v septembru 2011 ni izvedla. Glede na navedeno je sodba nepravilna in nezakonita, za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ne obstajajo pogoji iz prvega, drugega, tretjega in šestega odstavka 88. člena ZDR. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka, naštete v tej določbi ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Obrazložitev sodišča je res v določenih delih nejasna, kljub temu pa se jo lahko preizkusi.

Tožena stranka je tožnici dne 23. 9. 2011 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. list RS, št. 42/2002 in naslednji), ker na delovnem mestu administrator ni dosegala pričakovanih delovnih rezultatov oziroma dela na delovnem mestu ni opravljala pravočasno, strokovno in kvalitetno.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da tožena stranka ni kršila postopka v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožnici, saj ji je v skladu z zakonom omogočila zagovor, v pisni odpovedi pa je dovolj natančno obrazložila odpovedni razlog. Na podlagi ocene vseh izvedenih listinskih dokazov, izpovedi tožnice ter prič C.C., D.D., E.E., F.F., G.G., H.H., I.I., J.J., K.K. ter A.A. je zaključilo, da je tožena stranka tudi dokazala utemeljenost odpovednega razloga t.j., da tožnica na delovnem mestu administrator v enoti Tajništvo ni dosegala pričakovanih delovnih rezultatov oziroma dela ni opravljala pravočasno, strokovno in kvalitetno. Ugotovilo je tudi, da tožena stranka ni imela drugega dela, da bi ji ga ponudila. Zato je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zgornjo odločitev sprejelo na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zaradi česar je odločitev sodišča prve stopnje najmanj preuranjena.

V skladu z določbo šestega odstavka 88. člena ZDR mora delodajalec podati odpoved najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. Tožena stranka je tožnici dne 14. 1. 2011 odredila opravljanje dodatnega dela (tehnični pregled zaključnih nalog dodiplomskega študija) glede na ugotovitev, da ni delovno obremenjena 8 ur. Očitki v odpovedi pogodbe o zaposlitvi se nanašajo na čas od januarja 2011, ko je tožena stranka ugotovila, da tožnica v okviru delovnih nalog administrator ne opravlja nalog za katedre (pisanje zapisnikov za 12 kateder) oziroma, da zapisnikov ne piše za vse katedre. V zvezi z delom tožnice za katedre je tožena stranka uvedla disciplinski postopek, tožnici pa je bil izrečen opomin. Glede dodatno odrejenega dela pa je tožnica dne 25. 3. 2011 prejela pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Tožena stranka se zato v odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ne more sklicevati na kršitve delovnih obveznosti ali potrebnih opustitev delovnih zadolžitev po pogodbi o zaposlitvi, ki predstavljajo krivdni razlog. Pritožba zato utemeljeno opozarja, da takšno podvajanje in obravnavanje tožnice za isto dejanje v dveh različnih postopkih ni dopustno. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila redna odpoved iz razloga nesposobnosti tožnici podana pravočasno, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da iz obrazložitve sodbe ni jasno, kdaj je tožena stranka ugotovila utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, na kar utemeljeno opozarja pritožba. Iz vabila na zagovor je razvidno, da tožena stranka tožnici očita, da je tožena stranka (tajnik fakultete) dne 16. 6. 2011 prejela pisno pritožbo na kakovost opravljenega tehničnega pregleda diplomskega dela ter da je bila 13. 7. 2011 obveščena, da je študent v zagovor oddal diplomsko nalogo z drugačnim naslovom, kot ga je imel prijavljenega v bazi. V vabilu na zagovor je bilo tožnici očitano tudi, da sklicuje seje le za tri katedre in piše zapisnike le za dve katedri. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da konkretnih očitkov nesposobnosti glede dela tožnice od februarja 2011 ni. Tožnica je, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, od januarja 2011 po odredbi nadrejenega opravljala delo tehničnega pregleda nalog na dodiplomskem študiju. Tožnica potem, ko ji je bil v mesecu aprilu dan rok, da se nauči obveznih navodil za tehnične preglede nalog, do 17. 5. 2011 novih nalog v pregled ni prejemala, od takrat dalje pa je morala delo samostojno opravljati. Pritožba utemeljeno opozarja, da se sodišče prve stopnje ne opredeli do nepravilnosti v zvezi s pregledom dveh diplomskih nalog v času od 17. 5. 2011 do 12. 9. 2011 oziroma se ne opredeli do vsebine očitkov, ki se nanašajo na obdobje po 17. 5. 2011, ko bi tožnica morala opravljati delo po navodilu nadrejenega (pregled dodiplomskih nalog) samostojno.

Po določbi tretjega odstavka 88. člena ZDR mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo. Če ta možnost obstaja, mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe. Tožena stranka je, kot pravilno izpostavlja pritožba, preveritev v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZDR opravila že v mesecu juniju 2011, torej že pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

Zaradi vsega navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi 355. člena ZPP pritožbi tožnice ugodilo, izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, kdaj se je tožena stranka seznanila z utemeljenim razlogom za odpoved pogodbe o zaposlitvi in nato ponovno dokazno oceniti utemeljenost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Pritožbeno sodišče je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da postopka samo ne bo dopolnjevalo. Pri tem je izhajalo iz načela ekonomičnosti in hitrosti postopka ter ustavne pravice do pravnega sredstva. Upoštevati pa je potrebno tudi, da bo moralo sodišče prve stopnje vnovič opraviti temeljito dokazno oceno in ponovno ugotoviti vse pravno odločilne okoliščine. Če bi te okoliščine prvič ugotavljalo pritožbeno sodišče, bi bila s tem strankam v postopku odvzeta tudi možnost vložitve pravnega sredstva zoper dejansko stanje, ki bi ga prvič ugotavljalo šele pritožbeno sodišče. Skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo.