Jedro

Pravni interes v smislu te določbe je podan, če sta predlagatelj in stranka v materialno pravnem razmerju (bodisi zakonskem bodisi pogodbenem) in bi izid postopka neugodno vplival na pravno razmerje med tožnikom in predlagateljem. Stranski intervenient s tem, ko pomaga eni stranki, varuje svoje interese. Ni nujno, da bi sodba neposredno vplivala na predlagateljev pravni položaj (tak primer je urejen v 202. členu ZPP, kjer gre za t.i. sosporniškega intervenienta), temveč zadošča, da sodba posredno vpliva na njegov pravni položaj, npr. če bi stranka, kateri se želi predlagatelj pridružiti, v primeru neuspeha v pravdi zoper predlagatelja pridobila regresni zahtevek.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: „Dopusti se stranska intervencija Zavarovalnice B. na strani tožene stranke.“

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zavrne predlog za dopustitev stranske intervencije (Zavarovalnice B.) na strani tožene stranke.

2. Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka (v nadaljevanju toženka). Sklep izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je predmet predmetnega pravdnega postopka odškodninska odgovornost toženke, ki izvira iz škodnega dogodka z dne 1. 8. 2018, ko je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) ob obisku kontrolnega zdravniškega pregleda v prostorih toženke padla in se pri tem poškodovala, padec pa naj bi bil posledica dejstva, da so bila tla zaradi čiščenja mokra in spolzka. Toženka je izvajanje storitev čiščenja prenesla na družbo A. d.o.o., slednja pa je s predlagateljico stranske intervencije (Zavarovalnico) v pogodbenem razmerju zavarovanja splošne odgovornosti. Pravni interes predlagateljice za vstop v pravdo je podan, ker ima le-ta posredni pravni interes za izid pravde. Odgovornost zavarovalnice temelji na prvem odstavku 965. člena OZ, kar pomeni, da bo imela toženka v primeru neuspeha v obravnavani pravdi zoper predlagateljico regresni zahtevek. Tudi ne drži, da trditve predlagateljice za vstop v pravdo niso zadostne. V kolikor bi sodišče menilo, da je vloga predlagateljice pomanjkljiva, bi jo moralo v skladu s 108. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pozvati naj vlogo dopolni. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se priglašena stranska intervencija na strani toženke dopusti, podredno, da sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške.

3. Tožnik in predlagateljica udeležbe na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V predmetni zadevi je Zavarovalnica B. priglasila stransko intervencijo na strani toženke. Sodišče prve stopnje je predlog za stransko intervencijo na strani toženke zavrnilo zato, ker je štelo, da predlagateljica ni izkazala pravnega interesa za zmago toženke v tem postopku.

6. ZPP v 199. členu dopušča, da se lahko vsakdo, ki ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, pridruži tej stranki (stranski intervenient); stranski intervenient lahko vstopi v pravdo ves čas postopka in se pridruži tej stranki. Pravni interes v smislu te določbe je podan, če sta predlagatelj in stranka v materialno pravnem razmerju1 (bodisi zakonskem bodisi pogodbenem) in bi izid postopka neugodno vplival na pravno razmerje med tožnikom in predlagateljem.2 Stranski intervenient s tem, ko pomaga eni stranki, varuje svoje interese.3 Ni nujno, da bi sodba neposredno vplivala na predlagateljev pravni položaj (tak primer je urejen v 202. členu ZPP, kjer gre za t.i. sosporniškega intervenienta),4 temveč zadošča, da sodba posredno vpliva na njegov pravni položaj,5 npr. če bi stranka, kateri se želi predlagatelj pridružiti, v primeru neuspeha v pravdi zoper predlagatelja pridobila regresni zahtevek.6

7. Za tak primer gre tudi v predmetni zadevi. Pritožbeno nesporne so dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je predmet obravnavanega pravdnega postopka odškodninska odgovornost toženke, ki izvira iz škodnega dogodka z dne 1. 8. 2018, ko je tožnik ob obisku kontrolnega zdravniškega pregleda v prostorih toženke padel in se pri tem poškodoval. Iz tožbenih trditev izhaja, da je bilo vzrok padca dejstvo, da so bila tla zaradi čiščenja mokra in spolzka. Toženka je storitve čiščenja prenesla na družbo A., slednja pa je imela v času škodnega dogodka pri predlagateljici stranske intervencije (Zavarovalnici B.) sklenjeno zavarovanje splošne odgovornosti.

8. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da ima predlagateljica (Zavarovalnica B.) posredni pravni interes, da v pravdi uspe toženka. A. je v pogodbenem razmerju s toženko in ji kot dober strokovnjak odškodninsko odgovarja za opravljene storitve čiščenja. Pravno podlago razmerja med toženko in predlagateljico (zavarovalnico) predstavlja določba 965. člena OZ, v skladu s katero lahko pri zavarovanju pred odgovornostjo oškodovanec zahteva neposredno od zavarovalnice povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi dogodka, za katerega odgovarja zavarovanec, toda največ do zneska njene obveznosti (direktna tožba zoper zavarovalnico). To pomeni, da bo lahko toženka v primeru obsodilne sodbe uveljavljala regresni zahtevek zoper predlagateljico (zavarovalnico), pri kateri je imela družba A. v času škodnega dogodka zavarovano svojo odgovornost. Predlagateljev (posredni) pravni interes za vstop v pravdo na strani toženke je torej podan.

9. Na podlagi pojasnjenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se predlagateljici dovoli predlagana udeležba v postopku na strani toženke (3. točka 365. člena ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP v zvezi s petim odstavkom 163. člena ZPP).

1 L. Ude v L. Ude, A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Ljubljana 2006, str. 268; VSM Sklep I Cpg 289/2017 z dne 22.12.2017, VSL sklep II Cp 3463/2015 z dne 13.04.2016. 2 VSL Sklep II Cp 1566/2021 z dne 17.11.2021; VSL I Cpg 148/2004 z dne 26. 5. 2005, I Cp 1523/2009 z dne 2. 7. 2009 in I Cp 4755/2010 z dne 13. 5. 2011. 3 L. Ude v L. Ude, A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Ljubljana 2006, str. 269. 4 L. Ude v L. Ude, A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Ljubljana 2006, str. 278. 5 L. Ude v L. Ude, A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Ljubljana 2006, str. 266, VSM Sklep I Cpg 289/2017 z dne 22.12.2017. 6 L. Ude v L. Ude, A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Ljubljana 2006, str. 266.-268.