Jedro

S spremembo tožbe (tako tožbenega temelja kot tudi tožbenega predloga), je tožnik postavil nov zahtevek namesto prvotnega. V tem procesnem razpolaganju je bil dejansko vključen umik tožbe glede prvotno postavljenega zahtevka za vrnitev plačane kupnine zaradi razveze pogodbe. Terjatev na vračilo plačane kupnine, ki je bila v stečajnem postopku prijavljena, je posledično v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala, saj je upnik zamudil rok za izvedbo dejanj, potrebnih za njeno uveljavitev. Zaradi navedenega je prenehalo tudi njegovo upravičenje opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijani sklepom zavrglo zahtevo M. K. za razrešitev upravitelja z dne 8. 1. 2020 z dopolnitvama zahteve z dne 20. 1. 2020 in 3. 2. 2020. 2. Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo M. K., ki navaja, da je upnik v tem stečajnem postopku. Uveljavlja pritožbena razloga nepravilne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da mu status upnika v predmetnem stečajnem postopku ni prenehal, pri čemer se sklicuje na pravdni postopek pri Okrajnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. VI P 473/2019, v katerem uveljavlja zahtevek za ugotovitev veljavnosti prodajne pogodbe za parcelo št. 000 k.o. X. Navaja tudi, da je stečajni upravitelj v postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. V P 1294/2014 vztrajal pri veljavnosti navedene prodajne pogodbe, nato pa se je po treh letih brez odobritve stečajnega sodišča tožbenemu zahtevku odpovedal. Predlog za dopustitev revizije v tej zadevi je v presoji pred Vrhovnim sodiščem RS. Nadalje ponavlja svoje razloge zaradi katerih je vložil predlog za razrešitev stečajnega upravitelja. Pritožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevi za razrešitev ugodi. Podrejeno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Stečajni upravitelj je na pritožbo odgovoril. Navaja, da pritožnik skladno z določili ZFPPIPP nima več položaja upnika v stečajnem postopku. Ponovno pojasnjuje, da pri Okrajnem sodišču v Ljubljani v zadevi pod opr. št. VI P 473/2019 med pritožnikom in stečajnim dolžnikom res še poteka sodni spor glede veljavnosti prodajne pogodbe, vendar pa ta postopek ni vezan na ugotovitev obstoja prerekane terjatve, ki jo pritožnik prijavil v stečajnem postopku.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O razrešitvi upravitelja iz razlogov po 1. do 4. točki 118. člena ZFPPIPP odloči sodišče po uradni dolžnosti, na zahtevo upravitelja ali na zahtevo, ki jo lahko vloži upniški odbor ali vsak upnik (prvi odstavek 119. člena ZFPPIPP). V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje odločalo o zahtevi M. K. za razrešitev upravitelja z dne 8. 1. 2020 z dopolnitvama. Sodišče prve stopnje je zahtevo M. K. z dne 8. 1. 2020 za razrešitev stečajnega upravitelja zavrglo,1 saj je ugotovilo, da je upnikovo upravičenje opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti prenehalo (58. člen ZFPPIPP). Upravičenje upnika opravljati procesna dejanja namreč v stečajnem postopku preneha, če prenehajo vse njegove terjatve, ki jih uveljavlja v tem postopku (2. točka 58. člena ZFPPIPP).

6. Iz ugotovljenega relevantnega dejanskega stanja izhaja, da spori med stečajnim dolžnikom in pritožnikom izvirajo iz prodaje parcele št. 000 k.o. X. Za prodajo te parcele sta stečajni dolžnik in M. K. sklenila prodajno predpogodbo dne 23. 4. 2008, nato pa prodajno pogodbo dne 10. 12. 2009. M. K. je z obvestilom z dne 23. 2. 2016 od navedenih pogodb odstopil. V tem stečajnem postopku je nato pravočasno2 prijavil terjatev do stečajnega dolžnika za vračilo plačanega dela kupnine v znesku 22.103,00 EUR, ki jo je utemeljeval s trditvami o odstopu od pogodb.3

7. Iz pojasnil stečajnega upravitelja, ki jih je skupaj z dokazili podal tekom tega stečajnega postopka,4 je razvidno, da sta že pred začetkom stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom v zvezi s sporno nepremičnino potekala dva pravdna postopka. Leta 2014 je stečajni dolžnik zoper kupca M. K. pri Okrajnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. V P 1294/2014 vložil tožbo za plačilo preostanka kupnine v znesku 12.120,60 EUR, kupec M. K. pa je 18. 3. 2016 vložil nasprotno tožbo na razveljavitev predpogodbe in prodajne pogodbe ter na vračilo plačanega dela kupnine. Zahtevek za vračilo kupnine je sodišče izločilo iz nasprotne tožbe ter ga odstopilo v obravnavano Okrožnemu sodišču v Ljubljani, ki ga je vpisalo pod opr. št. I P 2041/2017, M. K. pa je nato leta 2017 tekom postopka tožbo spremenil tako, da je uveljavljal tožbeni zahtevek za znižanje kupnine ter za izstavitev ZK dovolila.

8. Pravdni postopki se se (večinoma) tekom tega časa pravnomočno končali. V zadevi pod opr. št. V P 1294/2014 se je M. K. odpovedal tožbenemu zahtevku na razveljavitev prodajne in predprodajne pogodbe, zaradi česar je sodišče izdalo delno sodbo na podlagi odpovedi. Tožbeni zahtevek za znižanje kupnine in izstavitev ZK dovolila je sodišče zavrnilo s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 2041/2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2561/2018. Stečajni dolžnik se je nato odpovedal tožbenemu zahtevku za plačilo preostanka kupnine v stečajno maso, zaradi česar je Okrajno sodišče v Ljubljani v zadevi V P 1294/2014 izdalo sodbo na podlagi odpovedi, ki je postala pravnomočna v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1397/2019. 9. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je M. K. kot upnik v tem stečajnem postopku vložil prijavo terjatve, v kateri je navajal, da je pred začetkom stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom z dopisom z dne 23. 2. 2016 odstopil od predpogodbe in prodajne pogodbe za sporno nepremičnino. V stečajnem postopku je torej M. K. prijavil (samo) terjatev iz naslova odstopa od pogodbe zaradi neizpolnitve nasprotne stranke in uveljavljal povrnitveni zahtevek zaradi razveze pogodbe (drugi odstavek 111. člena OZ). Ker je za uveljavitev te terjatve (za vračilo kupnine zaradi odstopa od (pred)pogodbe v znesku 22.103,00 EUR) pred začetkom stečajnega postopka že začel pravdni postopek pri Okrožnemu sodišču v Ljubljani v zadevi pod opr. št. I P 2041/2017, stečajni upravitelj pa je njegovo terjatev prerekal, je M. K. nato predlagal nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka. Vendar pa je v nadaljnjem postopku prvotno postavljeni tožbeni zahtevek za vrnitev kupnine nadomestil z zahtevkom za znižanje kupnine in izstavitev zemljiškoknjižne listine. Kot izhaja iz sodbe Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi I Cp 2561/2018 je tožnik v pravdnem postopku (na koncu) uveljavljal (oblikovalni) zahtevek na znižanje kupnine in (izpolnitveni) zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v zvezi z nepremičnino parc. št. 000 k.o. X, v stečajnem postopku pa je, za razliko od tega pravdnega postopka, priglasil (denarni) zahtevek na vračilo kupnine s sklicevanjem na svoj odstop od (pred)pogodbe zaradi neizpolnitve le-te s strani tožene stranke (točka 7. obrazložitve odločbe v zadevi I Cp 2561/2018).

10. S spremembo tožbe (tako tožbenega temelja kot tudi tožbenega predloga),5 je torej tožnik postavil nov zahtevek namesto prvotnega. V tem razpolaganju je bil torej dejansko vključen umik tožbe glede prvotno postavljenega zahtevka za vrnitev plačane kupnine zaradi razveze pogodbe.6 Gre torej za umik tožbe, zaradi česar se šteje, kot da tožba sploh ni bila vložena (četrti odstavek 188. člena ZPP). Smiselno gre zato za takšno situacijo, kot jo ureja sedmi odstavek 301. člena ZFPPIPP, ko upnik v zakonskem roku ne predlaga pravočasno nadaljevanja prekinjenega postopka. Terjatev na vračilo plačane kupnine, ki je bila v stečajnem postopku prijavljena, je posledično v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala, saj je upnik zamudil rok za izvedbo dejanj, potrebnih za njeno uveljavitev (prva alineja 2. točke 58. člena ZFPPIPP).7 Zaradi navedenega je prenehalo tudi njegovo upravičenje opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je M. K. prenehala procesna legitimacija upnika za opravljanje dejanj v stečajnem postopku (58. člen ZFPPIPP), je bila zato pravilna.

11. Pritožnik se v pritožbi sklicuje na postopek pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani v zadevi VI P 473/2019 in navaja, da vztraja pri zahtevku za ugotovitev veljavnosti pogodbe. Vendar pa po presoji pritožbenega sodišča s temi trditvami ne more uspeti, saj iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih pritožnik ne izpodbija, izhaja, da je M. K. v stečajnem postopku vložil prijavo terjatve, v kateri je bila kot dejanska podlaga zahtevka za prijavo terjatve naveden odstop od (pred)pogodbe ter je bil uveljavljen zahtevek za vrnitev plačane kupnine po pogodbi. Terjatve iz naslova izpolnitve (veljavno) sklenjene pogodbe pritožnik tem v stečajnem postopku ni priglasil. S sklicevanjem na postopek v zadevi VI P 473/2019 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, v katerem kot navaja uveljavlja zahtevek za ugotovitev veljavnosti pogodbe, pritožnik že zato ne more uspeti, ker v stečajnem postopku ni (pravočasno) prijavil terjatve iz naslova izpolnitve sklenjenih pogodb.

12. Enako velja tudi za pritožnikove trditve o tem, da je stečajni upravitelj v zadevi V P 1294 /2014 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani vztrajal pri trditvi o veljavnosti sklenjene prodajne pogodbe ter da je bil vložen predlog za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v zadevi I Cp 1397/2019 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani v zadevi opr. št. V P 1294/2014. Tudi to namreč ne spremeni dejstva, da M. K. v stečajnem postopku ni pravočasno, v skladu z določbami ZFPPIPP, priglasil terjatve iz naslova izpolnitve (veljavno) sklenjene pogodbe za sporno nepremičnino.

13. Glede na to, da je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da upnik nima procesne legitimacije za opravljanje procesnih dejanj v postopku, pa pritožbeno sodišče stališč pritožnika v zvezi z vsebino njegovega predloga za razrešitev stečajnega upravitelja ne more presojati, saj niso izpolnjeni procesni pogoji za vsebinsko obravnavanje zahtevka za razrešitev.

14. Po navedenem je pritožba neutemeljena. Prav tako ni podan noben od razlogov, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Sodišče prve stopnje je vsebinsko odločalo o zahtevah M. K. za razrešitev upravitelja z dne 13. 11. 2019 in z dne 3. 12. 2019 ter zahtevi zavrnilo s pravnomočnima sklepoma z dne 18. 12. 2019 in z dne 23. 12. 2019. 2 Stečajni postopek nad stečajnim dolžnikom se je začel dne 17. 10. 2016. M. K. je kot upnik v tem postopku prijavil svojo terjatev dne 19. 12. 2016. 3 Prijava terjatve upnika M. K. z dne 19. 12. 2016 s prilogami (p.d. 473).

4 Izjave stečajnega upravitelja z dne 5. 3. 2019, 14. 3. 2019, 22. 3. 2019, 23. 4. 2019, 22. 1. 2020 in 31. 1. 2020 ter redno poročilo z dne 4. 11. 2019 in z dne 30. 4. 2020. 5 Primerjaj II Ips 913/93. 6 Primerjaj II Ips 552/2006. 7 Skladno z navedenim je Okrožno sodišče v Ljubljani s sodbo v zadevi I P 2041/2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2561/2018 zavrnilo tudi tožbeni zahtevek za znižanje kupnine ter za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vpis zemljiške pravice na sporni nepremičnini. Ker terjatve iz naslova izpolnitve sklenjene pogodbe v stečajnem postopku ni priglasil, je upnik zamudil rok za prijavo terjatve iz tega naslova, terjatev pa je, tudi če je obstajala, v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP).