18. 4. 2008

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki sta jo vložila Jožefa Dolenc in Marjan Dolenc, Ljubljana, ki ju zastopa Nevenka Šorli, odvetnica v Ljubljani, na seji 18. aprila 2008

sklenil:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 985/2004 z dne 14. 9. 2006 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1413/2003 z dne 13. 5. 2004 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je to sodišče zavrnilo tožbo zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, ki je odpravilo odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostave Vič, da se predlog za obnovo postopka gradbenega dovoljenja zavrne, in hkrati zavrglo predlog ustavnih pritožnikov za obnovo postopka, ker je bil vložen prepozno.

2.Pritožnika navajata, da jima ni bila dana možnost udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, končanega z gradbenim dovoljenjem Upravne enote Ljubljana, Izpostave Vič – Rudnik, št. 351-883/91 z dne 4. 4. 1995, zato sta vložila predlog za obnovo postopka po 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in 70/2000 – v nadaljevanju ZUP/99). Predlog naj bi bila vložila 14. 2. 2001, torej v roku enega meseca od vročitve gradbenega dovoljenja. Sodišči pa naj bi objektivni rok šteli od dneva, ko je bila odločba vročena strankam, ki so takrat sodelovale v postopku, in ne od dneva, ko je bila odločba vročena predlagateljema obnove. Menita, da sta sodišči procesno pravo uporabili drugače, kot je sicer praksa sodišč v podobnih primerih, in da v izpodbijanih sodbah ni obrazložitve, zakaj gre v tem primeru za odmik od ustaljene sodne prakse. Pritožnika se sklicujeta na sodbe jugoslovanskih sodišč in na sodno prakso Vrhovnega sodišča. Sodišči naj bi odločili v nasprotju s to sodno prakso, zato menita, da je s tem kršilo njune pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Navajata, da imata tako Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 – v nadaljevanju ZUP/86) kot ZUP/99, ki je bil podlaga za odločanje v tem primeru, enake določbe glede objektivnega roka.

B.

3.Odstop od ustaljene sodne prakse, ki ga pritožnika očitata izpodbijanima sodbama, bi sicer lahko pomenil kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Vendar je kršitev omenjene ustavne pravice podana le, če sta izpolnjena dva pogoja, in sicer, da obstaja enotna in ustaljena sodna praksa in da izpodbijana odločitev od te prakse brez razumne obrazložitve odstopa. Pritožnika pa nista izkazala nobenega od navedenih pogojev. Pritožnika se v ustavni pritožbi sklicujeta na sodbe jugoslovanskih sodišč in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v katerih naj bi ta sodišča zavzela drugačno stališče od tistega, ki sta ga v obravnavani zadevi zavzeli sodišči prve in druge stopnje. Vse te sodbe, na katere se sklicujeta pritožnika, so bile izdane v času veljavnosti ZUP/86. Položaj stranskih udeležencev pa je v ZUP/99 drugače urejen, kar je s pravnimi argumenti obrazložilo Vrhovno sodišče. Glede sodbe Vrhovnega sodišča št. I Up 191/2004 z dne 1. 6. 2005, ki je bila izdana po ZUP/99, pa tudi če bi šlo za enak dejanski in pravni stan, je Ustavno sodišče že zavzelo stališče, da samo en drugačen primer še ne pomeni ustaljene sodne prakse.

4.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjujeta pritožnika, senat Ustavnega sodišča ustavne pritožbe ni sprejel v obravnavo.

C.

5.Senat je ta sklep sprejel na podlagi drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – ZUstS) v sestavi: predsednik senata mag. Miroslav Mozetič ter člana mag. Marta Klampfer in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno.

mag Miroslav Mozetič

Predsednik senata