Jedro

Tudi za razširitev imenovanja je treba izpolniti enake pogoje kot za imenovanje za sodnega cenilca.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka, Ministrstvo za pravosodje, je z izpodbijano odločbo, št. 165-04-664/2000 z dne 7. 12. 2011 odločila, da se vloga sodnega cenilca A.A., za razširitev imenovanja za sodnega cenilca za strokovno področje gradbeništva, podpodročje nepremičnine, zavrne. Odločitev je utemeljila s podatkom, da je sodni cenilec A.A dne 21. 2. 2011 vložil vlogo za razširitev imenovanja za sodnega cenilca, za strokovno področje gradbeništva, podpodročje nepremičnine. V skladu z 12. členom Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik), lahko cenilec vsak čas predlaga razširitev za eno ali več strokovnih področij in podpodročij za katera je imenovan oziroma želi biti imenovan, na podlagi drugega odstavka istega člena Pravilnika pa se razširitev imenovanja opravi po postopku za imenovanje cenilca določenem z zakonom in pravilnikom. Določba 87. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) določa pogoje za imenovanja cenilca, med drugim tudi, da ima cenilec univerzitetno izobrazbo in ima ustrezno strokovno znanje ter praktične sposobnosti in izkušnje za določeno vrsto cenilskega dela. Četrti odstavek istega člena določa, da je lahko za sodnega cenilca samo izjemoma imenovana oseba, ki ima visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo s področij, kjer primanjkuje sodnih cenilcev in ni kandidatov za ustrezno univerzitetno izobrazbo. Pravilnik pa v 8. členu določa, da se področje na katerem primanjkuje cenilcev ugotovi na podlagi obrazloženega mnenja predsednika sodišča, na območju sodnega okrožja kjer ima kandidat oziroma sodni cenilec stalno ali začasno prebivališče. 2. A.A. je bil z odločbo, št. 165-04-664/00 z dne 15. 1. 2004, imenovan za sodnega cenilca za strokovno področje gradbeništva, podpodročje visoke gradnje. Dne 22. 2. 2011 je tožena stranka prejela vlogo za razširitev imenovanja za sodnega cenilca za strokovno področje gradbeništva, podpodročje nepremičnine. Iz vlogi priložene dokumentacije izhaja, da je A.A. pridobil VI. stopnjo izobrazbe, zato je tožena stranka na podlagi četrtega odstavka 87. člena ZS in 8. člena Pravilnika, predsednika Okrožnega sodišča v Celju zaprosila za mnenje glede obstoja potreb po sodnih cenilcih za strokovno področje in podpodročje, za katerega želi prosilec razširitev imenovanja. Iz odgovora predsednika Okrožnega sodišča v Celju z dne 7. 7. 2011 izhaja, da dodatnih potreb po tovrstnih sodnih cenilcih ni. Minister za pravosodje je na podlagi navedenega zaključil, da A.A. ne izpolnjuje pogojev za razširitev imenovanja za sodnega cenilca za strokovno področje gradbeništva, podpodročje nepremičnine, kot jih predvideva 87. člena ZS, zato je bilo treba njegovo vlogo zavrniti.

3. Tožnik odločitvi tožene stranke oporeka in pojasnjuje, da je v svoji vlogi morda nepravilno napisal, da predlaga dopolnitev imenovanja, pravilno pa bi bilo uskladitev imenovanja za podpodročje nepremičnine, kar je v skladu z njegovimi dosedanjimi imenovanji in dodatnimi izobraževanji, ki so se vsa nanašala na vrednotenje nepremičnin. Kot delno pravilen ocenjuje podatek naveden v odgovoru Okrožnega sodišča v Celju z dne 7. 7. 2011 in pojasnjuje, da je želel doseči le uskladitev svojega imenovanja v skladu s Pravilnikom, meni pa tudi, da je bilo v izpodbijani odločbi nepravilno navedeno, da je bil 15. 1. 2004 imenovan za sodnega cenilca, podpodročje visoke gradnje, saj je bil za sodnega cenilca imenovan že 29. 11. 1995. V nadaljevanju tožbe predstavlja svoje dosedanje strokovno delo in pojasnjuje, katerih pomembnejših izobraževanj s področja ocenjevanja nepremičnin se je udeležil, za kar prilaga tudi dokazila. Prav tako se je udeleževal vseh izobraževanj v okviru Celjske podružnice B. Sodišču predlaga, da njegovo vlogo ponovno prouči in smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da tožnik nima univerzitetne izobrazbe, kot jo predvideva 5. točka 87.člena, v zvezi z 92. členom ZS, zato je bilo treba ob uporabi določbe četrtega odstavka 87. člena ZS, ki v zvezi s tem pogojem predvideva izjemo, pridobiti mnenje predsednika Okrožnega sodišča v Celju. Na podlagi mnenja, v katerem je zapisano, da tovrstnih sodnih cenilcev ne primanjkuje, imenovanje tožnika skladno z izjemo po četrtem odstavku 87. člena ZS ni bilo mogoče, saj gre za odsotnost enega izmed pogojev, ki morata biti izpolnjena hkrati, da je imenovanje kandidata za sodnega cenilca zakonito. Pojasnjuje tudi, da je strokovno izobraževanje in strokovno izpolnjevanje cenilca ena izmed dolžnosti že imenovanih sodnih cenilcev in da v kolikor se cenilec ne izobražuje, to lahko predstavlja enega izmed razrešitvenih razlogov imenovanega sodnega cenilca. Tako ta argument za obravnavanje vloge za razširitev imenovanja ni ključen, ampak mora biti v skladu s 5. točko prvega odstavka 87. člena ZS hkrati izpolnjen tudi pogoj univerzitetne izobrazbe. Odgovorila je tudi na tožbeni ugovor, da je tožnik napačno izpolnil obrazec vloge za imenovanje za sodnega cenilca. Pojasnila je, da je tožena stranka vlogo obravnavala kot predlog za razširitev, saj je tožnik podal vlogo za imenovanje za dodatno podpodročje, to je nepremičnine, tako kot določba 12. člena Pravilnika. Četudi bi zahteval uskladitev imenovanja, temu ne bi mogla ugoditi. Področje gradbeništva je namreč zelo obsežen pojem, z veliko podpodročji, tudi podpodročjem visokih gradenj in podpodročjem nepremičnin, česar ni mogoče enačiti. Ne glede na to, pa tožena stranka ponovno poudarja, da je osnovni razlog za zavrnitev imenovanja za sodnega cenilca izobrazbeni pogoj. Sodišču predlaga, da naslovno sodišče tožbo, kot neutemeljeno, zavrne.

5. Tožnik v odgovoru na odgovor na tožbo navaja, da sicer strinja s pojasnilom, da je gradbeništvo izredno obširno področje in da so podpodročja res pomembna za izvedeništvo in da kakšno podpodročje celo manjka, kar pomeni potrebe po novih specialističnih znanjih. Z vidika cenitve nepremičnin pojasnjuje, da se cenitve nepremičnin opravljajo na podlagi mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti, z upoštevanjem hierarhije standardov, upoštevanjem etičnih kodeksov in veliko mero odgovornosti in nepristranskosti ocenjevalca. Pojasnjuje tudi, da je s svojo vlogo želel le uskladiti svoje imenovanje s Pravilnikom in uskladiti podpodročje imenovanja – nepremičnine, ki ga je dejansko pridobil že z imenovanjem iz leta 1995. 6. Tožba ni utemeljena.

7. Po pregledu izpodbijane odločbe in priloženega upravnega spisa, sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in skladna z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijane odločbe odločitev pojasnila tožena stranka ter se nanje tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

8. Tožnikova zahteva, o kateri je bilo odločeno z izpodbijano odločbo, ima podlago v prvem odstavku 12. člena Pravilnika, po kateri lahko cenilec predlaga razširitev za eno ali več strokovnih področij in podpodročij, za katera želi biti imenovan za cenilca. Po drugem odstavku istega člena se razširitev opravi po postopku za imenovanje, določenem z zakonom in s tem pravilnikom.

9. Iz navedenega izhaja, da je treba tudi za razširitev imenovanja izpolnjevati enake pogoje, kot pri imenovanju za sodnega cenilca. Ker v zadevi ni sporno, da tožnik nima univerzitetne izobrazbe, kot to za imenovanje sodnega cenilca zahteva 5. točka prvega odstavka 87. člena, v zvezi z 92. členom ZS, je tožena stranka pri ugotavljanju, ali tožnik izpolnjuje pogoje za razširitev imenovanja na podpodročje nepremičnin, pravilno uporabila četrti odstavek 87. člena ZS. Po tej določbi je lahko za sodnega cenilca izjemoma imenovana tudi oseba, ki ima visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo s področij, kjer primanjkuje sodnih cenilcev in ni kandidatov z ustrezno univerzitetno izobrazbo. Po 8. členu Pravilnika se potrebe po cenilcih na posameznem strokovnem področju in podpodročju cenilskega dela, na katerem primanjkuje cenilcev, ugotovijo na podlagi obrazloženega mnenja predsednika sodišča na območju sodnega okrožja, kjer ima kandidat stalno ali začasno prebivališče. Ker je bilo na podlagi mnenja predsednika Okrožnega sodišča v Celju z dne 7. 7. 2011 ugotovljeno, da potreb po dodatnih sodnih cenilcih za strokovno področje gradbeništva, podpodročje nepremičnine ni, je tožena stranka pravilno zavrnila tožnikovo vlogo za razširitev imenovanja za sodnega cenilca za strokovno področje gradbeništva, podpodročje nepremičnine.

10. Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.