Jedro

Ker se ob tem, ko je storilec vložil neobrazloženo ZSV, iz podatkov spisa pa izhaja, da je storilec zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti podpisal brez pripomb, sodišču prve stopnje utemeljeno ni pojavil dvom v dejansko stanje, ugotovljeno po prekrškovnem organu v PN z dne 7. 10. 2022, se pritožba neutemeljeno zavzema, da bi storilec pred izdajo sodbe moral biti zaslišan.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 165,00 EUR v roku in na način, kot bo določeno v pozivu prekrškovnega organa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo (ZSV) kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani plačilni nalog (PN) z dne 7. 10. 2022 ter odločilo, da je storilec dolžan plačati stroške postopka, in sicer sodno takso v višini 110,00 EUR, k plačilu katere ga bo pozval prekrškovni organ.

2. Zoper sodbo se pritožuje storilec brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu ZP-1, vsebinsko pa uveljavlja kršitev pravice do izjave v postopku pred sodiščem. Predlaga ugoditev pritožbi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. S PN z dne je bil storilec spoznan za odgovornega storitve prekrška po 2. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP, ker je kot udeleženec cestnega prometa vozil pod vplivom alkohola, saj je dne 7. 10. 2022 ob 23.27 uri imel 0,31 mg alkohola v litru izdihanega zraka.

5. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je storilec v ZSV navajal zgolj, da bi rad prekrškovnemu organu podal določene argumente in da jo vlaga zaradi višine izrečene kazni ter zdravstvenega stanja v gospodinjstvu. Glede na takšno vsebino ZSV je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je le ta neobrazložena.

6. Po določbi četrtega odstavka 65. člena ZP-1, ki ureja odločanje sodišča o ZSV, izhaja, da sodišče ponovi ali dopolni dokazni postopek po pravilih rednega sodnega postopka le, če spozna, da dejansko stanje ni popolno in pravilno ugotovljeno. Pri tem zmotnosti in nepopolnosti ugotovljenega dejanskega stanja sodišče prve stopnje v hitrem postopku ne preverja po uradni dolžnosti (prim. prvi odstavek 62.a člena ZP-1).

7. Pritožba sodišču očita, da je storilec pričakoval, da bo povabljen na zaslišanje, kjer bo lahko osebno pojasnil okoliščine, ki jih pojasnjuje sedaj v pritožbi (skrb za bolno mati, obvladovanje vožnje kljub vinjenosti, prošnja za nedodelitev stranske sankcije). Ker se ob tem, ko je storilec vložil neobrazloženo ZSV, iz podatkov spisa pa izhaja, da je storilec zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti podpisal brez pripomb, sodišču prve stopnje utemeljeno ni pojavil dvom v dejansko stanje, ugotovljeno po prekrškovnem organu v PN z dne 7. 10. 2022, se pritožba neutemeljeno zavzema, da bi storilec pred izdajo sodbe moral biti zaslišan. V hitrem postopku, kot je predmetni, se namreč dokazni postopek dopolni po pravilih rednega sodnega postopka le v primeru okoliščin iz četrtega odstavka 65. člena ZP-1, ki pa pred sodiščem prve stopnje niso bile podane. Ob navedenem prvo sodišče ni bilo dolžno postopati po prvem odstavku 114. člena ZP-1 in storilca pred izdajo sodbe zaslišati. Smiselno očitana kršitev po 3. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1 tako ni podana.

8. Okoliščine, izpostavljene sedaj v pritožbi, pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj pritožnik ni verjetno izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji, kot to zahteva določba tretjega odstavka 157. člena ZP-1. 9. Zgolj v pojasnilo pritožbeno sodišče dodaja, da v kolikor je storilec z izrečenimi KT dosegel število KT, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (18 KT), bo lahko v postopku izvršitve prekrškovnih odločb predlagal odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja po 202.d členu ZP-1. Pri odločanju o določitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče skladno s sedmim odstavkom 202.d člena ZP-1 upošteva osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem prekršku, stopnjo njegove odgovornosti za prekršek in okoliščine, v katerih je storil prekršek, ter na tej podlagi oceni, ali je mogoče pričakovati, da ne bo več ponavljal prekrškov in da bo izpolnil obveznosti po Zakonu o voznikih.

10. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo storilca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

11. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 165,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku in na način kot bo določeno v pozivu prekrškovnega organa.