Jedro

Pojem skaženosti je pravni standard in v pravni praksi je sprejeto stališče, da se za skaženost šteje šepanje.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se prvostopna sodba spremeni tako, da se v obsodilnem delu (točka I izreka) znesek 3.625,03 EUR nadomesti z zneskom 7.625,03 EUR ter v odločbi o pravdnih stroških (točka III izreka) znesek 207,04 EUR nadomesti z zneskom 813,00 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 355,00 EUR pritožbenih stroškov.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki iz naslova obveznega zavarovanja v prometu izplačati še odškodnino v znesku 3.625,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 3. 2011 dalje do plačila (točka I izreka). V presežku do vtoževanega zneska 15.874,97 EUR je zavrnilo zahtevek tožeče stranke (točka II izreka). V odločbi o pravdnih stroških je toženo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 207,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude. Z isto odločbo je še sklenilo, da se zaradi delnega umika tožbe ustavi pravdni postopek za plačilo zneska 1.000,00 EUR.

2. Zavrnilni del prvostopne sodbe s pritožbo izpodbija tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi izpostavlja, da je prvostopno sodišče po ugotovitvi, da tožnik v posledici poškodbe kolena in gležnja desne noge šepa in da ima na desnem gležnju vidno kozmetično deformacijo, zmotno presodilo, da tožniku ne pripada odškodnina iz naslova skaženosti. Tak zaključek prvostopnega sodišča je materialnopravno zmoten. Zraven tega je prvostopno sodišče po sicer pravilni ugotovitvi obsega zmanjšanja življenjske aktivnosti tožnika le-temu prisodilo prenizko odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Dejstvo je, da je tožnik nezgodo utrpel kot mlada oseba in bo zmanjšanje življenjske aktivnosti v posledici prometne nesreče trpel celotno življenje. Pritožba odmere odškodnine za telesne bolečine in prestani strah ne izpodbija. Pritožbenemu sodišču predlaga, da tožniku odmeri odškodnino za zmanjšanje življenjske aktivnosti v celotnem vtoževanem znesku, to je 20.000,00 EUR. Za skaženost pa prizna 4.000,00 EUR odškodnine. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4. Pritožbenemu sodišču je zadeva bila predložena v pritožbeno obravnavo dne 24. 7. 2013. 5. Pritožba je delno utemeljena.

6. Tožnik je v prometni nesreči v P. dne 22. 3. 2010, ko ga je zbilo tovorno vozilo, ki je bilo iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja zavarovano pri toženi stranki, utrpel hrustančno-kostni odkrhek pogačičnega ležišča levega kolena, večfragmentni zlom čolničaste kosti levega stopala, robni odkrhek leve petnice, zlom prve klinaste kosti in udarnino levega stegna. Tožnik z direktno tožbo na podlagi zavarovalne police obveznega avtomobilskega zavarovanja ter prvega odstavka 20. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu - ZOZP od toženke (zavarovalnice) uveljavlja zraven že pred pravdo plačane odškodnine v znesku 18.000,00 EUR še plačilo odškodnine v znesku 20.500,00 EUR za utrpelo nepremoženjsko škodo. Prvostopno sodišče je tožniku za prestane fizične bolečine odmerilo odškodnino v znesku 7.200,00 EUR, za prestani strah v znesku 3.000,00 EUR, za zmanjšanje življenjske aktivnosti v znesku 12.000,00 EUR, za skaženost (to je tožnik vtoževal v znesku 4.000,00 EUR) pa tožniku ni priznalo odškodnine. Za znesek 1.000,00 EUR je ustavilo postopek zaradi delnega umika tožbe.

7. Pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da je tožnik v posledici poškodbe kolena in gležnja moten v daljši hoji, hoji po stopnišču, neravnih terenih, po lestvi ipd., zlasti pa je zaradi poškodbe moten pri teku, počepih, skokih in dvigovanju bremen. Procentualno je izvedenec splošno zmanjšanje življenjske aktivnosti tožnika zaradi navedenih poškodb ocenil na 15 %. Zaradi poškodbe je tožnik, ki je bil po poklicu terenski poštar, moral spremeniti svojo službo, ker po poškodbi lahko opravlja le pisarniška poštna opravila. Dejstvo je tudi, da je tožnik rojen leta 1981, poškodbo pa je utrpel leta 2010, torej v starosti 29 let. To pa pomeni, da bo tožnik posledice navedenih poškodb dejansko čutil še dolgo življenjsko dobo, pri čemer ni prezreti, da je v bodoče pričakovati postopno slabšanje poškodovanega kolena in gležnja zaradi napredovanja sekundarne obrabe. Na podlagi takih ugotovitev po presoji pritožbenega sodišča pravilna uporaba materialnega prava narekuje odškodnino za navedeno vrsto škode v znesku 13.000,00 EUR.

8. Dejstvo je tudi, da tožnik v posledici poškodbe kolena in gležnja šepa in bo šepal tudi v bodoče. Zraven tega je poškodba gležnja zapustila valgusno deformacijo gležnja, ki kazi njegov videz in povzroča jasno vidno kozmetično deformacijo. V posledici poškodbe kolena pa tožnik tudi trpi zmerno hipotrofijo stegenske mišice. Sam tožnik je povedal, da navedeno stanje pri njem v javnosti vzbuja nelagodje. Pojem skaženosti je pravni standard in v pravni praksi je sprejeto stališče, da se za skaženost šteje šepanje. V danem primeru pa je k tožnikovemu šepanju dodati še pooperativno brazdo v predelu notranjega gležnja dolžine 6 x 1 cm ter poškodbeno valgusno deformacijo gležnja, ki kazi njegov videz in povzroča jasno vidno kozmetično deformacijo. Tožniku je po poškodbi ostala tudi zmerna hipotrofija stegenske mišice. Takšno stanje tožnika pa predstavlja skaženost po določbi prvega odstavka 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki po presoji pritožbenega sodišča narekuje odmero odškodnine v znesku 3.000,00 EUR.

9. Po spremenjeni prvostopni sodbi tožniku pripada odškodnina za nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 26.200,00 EUR (13.000,00 EUR za zmanjšanje življenjske aktivnosti, 3.000,00 EUR za skaženost in 7.200,00 EUR za fizične bolečine ter 3.000,00 EUR za prestani strah). Tožena stranka je tožniku že izplačala 18.574,97 EUR valorizirane odškodnine in je tako dolžna tožniku izplačati še 7.625,03 EUR, kot je razvidno iz izreka te sodbe. Odškodnino je dolžna plačati z obrestmi, kot jih je določilo že prvostopno sodišče. Višina navedene odškodnine je v skladu z določbo 179. člena OZ ter v skladu z načelom individualizacije pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo ter obstoječo sodno prakso za podobne primere.

10. Po spremenjeni prvostopni sodbi pravdni uspeh tožeče stranke znaša 37 %, tožene pa 63 % in je tako tožena stranka dolžna glede na spremenjeni pravdni uspeh povrniti tožeči stranki za 813,00 EUR po sodišču prve stopnje pravilno pravdnima strankama priznanih pravdnih stroškov.

11. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. in 358. člen ZPP).

12. Tožeči stranki je priznati 33 % pritožbenega uspeha in je tako tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 355,00 EUR od 1.077,00 EUR priznanih pritožbenih stroškov.