Jedro

Če spor med državo in lokalno skupnostjo ni javnopravne narave, za odločanje o njem ni stvarno pristojno upravno sodišče.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožeča stranka je kot upnica vložila pri Okrajnem sodišču v Ljubljani predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zoper dolžnika Republiko Slovenijo, Ministrstvo za šolstvo in šport, zastopano po Državnem pravobranilstvu RS, zaradi plačila zneska 8.803.353,64 SIT.

Okrajno sodišče v Ljubljani, izvršilni oddelek je o navedenem predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine odločilo s sklepom z dne 5.12.2003, tako, da je pod točko 1 dovolilo predlagano izvršbo, pod točko 2 odmerilo stroške upnika na 0,00 SIT ter s točko 3 upnika oprostilo plačila sodnih taks. Navedeni sklep je bil naknadno na podlagi ugovora dolžnika delno razveljavljen s (pravnomočnim) sklepom z dne 30.1.2004, in sicer v delu, s katerim je dovoljena izvršba, torej v 2. točki izreka, hkrati pa je bilo odločeno, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Okrožno sodišče v Ljubljani se je s sklepom z dne 9.7.2007, izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v sporni zadevi ter po pravnomočnosti obravnavanega sklepa zadevo odstopilo v reševanje stvarno pristojnemu Upravnemu sodišču v Ljubljani. Odločitev je utemeljilo s tem, da v zadevi ne gre za spor iz osebnega ali družinskega razmerja, ne gre za spor iz civilnopravnega razmerja, ampak za spor med lokalno skupnostjo in državo, v katerem država nastopa v oblastni funkciji tako, da si stranki nista na ravni prirejenosti, kot je značilno za civilnopravna razmerja. Zato za odločitev v tej zadevi ni zagotovljeno sodno varstvo pred sodiščem splošne pristojnosti v smislu 1. člena v zvezi z 32. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pač pa je stvarno in krajevno pristojno Upravno sodišče RS v Ljubljani.

Upravno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo. V razlogih predloga za odločitev o sporu o pristojnosti je med drugim navedlo, da sodne odločbe (sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 5.12.2003 oziroma z dne 30.1.2004) ne morejo biti predmet presoje v upravnem sporu. Spor je začet s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, o katerem je že bilo odločeno s sklepom o izvršbi; zato gre za spor premoženjskopravne narave med lokalno skupnostjo in državo, za reševanje katerega je po izrecni določbi 101. člena Zakona o sodiščih (ZS) pristojno okrožno sodišče. Ker noben izmed zakonov ne določa pristojnosti upravnega sodišča v sporih med lokalnimi skupnostmi in državo, ki se nanašajo na financiranje prevoza otrok, hkrati pa je zagotovljeno za tovrstne spore drugo sodno varstvo (sodno varstvo pred rednim sodiščem), tudi ni podlage za določitev pristojnosti upravnega sodišča po določbi 3. odstavka 7. člena ZUS-1. Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

V obravnavani sporni zadevi gre za spor zaradi plačila 8.803.353,64 SIT spp, ki ga je sprožila tožeča stranka kot upnik v zvezi z zapadlimi in neplačanimi terjatvami lokalne skupnosti do tožene stranke – države kot dolžnika po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil vložen dne 12.11.2003 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, izvršilnemu oddelku.

Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom o izvršbi z dne 5.12.2003, odločilo tako, da je s 1. točko dovolilo predlagano izvršbo, z 2. točko odmerilo stroške upnika na 0,00 SIT ter s 3. točko upnika oprostilo plačila sodnih taks. Ta sklep je okrajno sodišče na podlagi 2. odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju po ugovoru dolžnika v skladu z 2. odstavkom 53. člena v zvezi s 1. odstavkom 61. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju deloma razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba (2. točka izreka), postopek pa se je nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, kot stvarno in krajevno pristojnem sodišču, ki se je v nadaljevanju izreklo za stvarno in nepristojno za odločanje v tej sporni zadevi s sklepom z dne 9.7.2007, ki je postal pravnomočen 28.8.2007. Okrožno sodišče v Ljubljani je pri svoji odločitvi zavzelo stališče, da gre v zadevi za dodeljevanje oziroma zagotavljanje sredstev iz proračuna RS in da to predstavlja javnopravno stvar oziroma upravno zadevo, o kateri je pristojno odločati Upravno sodišče RS, svojo odločitev pa je utemeljilo z odločitvijo, da se v tovrstnih postopkih uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku, zlasti 2. člen. Ocenjuje, da gre v sporni zadevi, kjer tožeča stranka, lokalna skupnost, na podlagi 45. člena Zakona o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja zahteva od tožene stranke – države izplačilo sredstev za prevoze učencev osnovne šole na nevarnih poteh za leto 2003, po vsebini za spor med lokalno skupnostjo in državo o proračunskih sredstvih, ki jih je dolžna zagotavljati država v skladu z določili 45. člena Zakona o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja, po katerem se za prevoze učencev v osnovni šoli v primerih, ko je v skladu s 56. členom Zakona o osnovni šoli ugotovljeno, da je ogrožena varnost učencev na poti v šolo, zagotavlja iz državnega proračuna v letu 2002 70 % sredstev, v letu 2003 50 % sredstev in v letu 2004 30 % sredstev, v preostalem delu pa sredstva zagotavljajo lokalne skupnosti. Čeprav je novela istega zakona v 82. členu drugače določila, da se iz sredstev lokalne skupnosti v celoti zagotavljajo sredstva za ta namen v skladu z normativi in standardi, je v veljavi ohranila ureditev po citiranem 45. členu za upravna razmerja, ki so nastala med leti 2002 in 2004. V tovrstnih zadevah gre za vlogo države, ki nastopa v oblastni funkciji, zato za konkretna sporna obdobja lokalna skupnost in država nista na ravni prirejenosti, kot je to značilno za civilnopravna razmerja, pač pa gre v konkretnem primeru za spor o pravici do sredstev pri izvajanju šolske dejavnosti, o čemer odloča tožena stranka v okviru izvajanja javnih pooblastil, saj izvršuje proračun na ta način, da sredstva zagotavlja v določenem obsegu lokalni skupnosti, v konkretnem primeru tožeči stranki. Če jih ni zagotovila in jih je ta zalagala iz svojih sredstev občinskega proračuna, mora o pravici teh sredstev ter o njihovi višini odločati Ministrstvo za šolstvo in šport oziroma država in če o tem ne odločijo, še ne pomeni, da ima tožeča stranka direktno civilno tožbo zoper državo, pač pa gre dejansko za spor o pravici tožeče stranke kot pravne osebe proti neodločitvi tožene stranke kot nosilca javnih pooblastil, torej za zadevo s področja upravnega prava, za katero Okrožno sodišče v Ljubljani meni, da je pristojno upravno sodišče, ne pa sodišče splošne pristojnosti.

Ni mogoče sprejeti stališča Okrožnega sodišča v Ljubljani, da gre za odločanje nosilca javnih pooblastil. Javno pooblastilo pomeni prenos dela oblastnih (državnih) pristojnosti na nedržavne subjekte, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. Poleg tega pa je – kot to pravilno ugotavlja že upravno sodišče – Okrožno sodišče v Ljubljani prezrlo, da je v obravnavani sporni zadevi že odločilo Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom o izvršbi z dne 5.12.2003 (ki je bil sicer naknadno deloma razveljavljen s sklepom z dne 30.1.2004).

Sodne odločbe, vključno s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 5.12.2003, v povezavi s sklepom z dne 30.1.2004, v nobenem primeru niso dopusten predmet sodne presoje v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije kot specializiranim sodiščem v smislu 2. odstavka 97. člena Zakona o sodiščih. Po določbi 1. odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) v upravnem sporu odloča sodišče le o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, podrobneje opredeljenih v 2. odstavku istega člena, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Toda po določbi 3. člena ZUS-1 upravni akti niso tiste odločitve, ki jih nosilci zakonodajne in sodne veje oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti. Te pristojnosti za sodstvo določa Ustava RS z določbo 1. odstavka 126. člena, v katerem ureditev in pristojnost sodišč določa zakon (Zakon o sodiščih, ZUS-1, Zakon o izvršbi in zavarovanju). Upoštevajoč 3. člen ZUS-1, tudi po mnenju Vrhovnega sodišča RS v konkretni sporni zadevi ne gre za upravno zadevo, kot meni Okrožno sodišče v Ljubljani, ob sklicevanju na določbo 2. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, pač pa za premoženjski spor med lokalno skupnostjo in državo, za presojo katerega je po določbi 101. člena Zakona o sodiščih pristojno okrožno, na pa upravno sodišče. Takšno stališče je Vrhovno sodišče RS že zavzelo v zadevi I Upr 2/2007-6 z dne 17.12.2007. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije upoštevaje določbe 3. odstavka 12. člena ZUS-1 odločilo o sporu o pristojnosti tako, da je v tej zadevi pristojno odločati Okrožno sodišče v Ljubljani.