Jedro

Odpravi dvoma v pravilnost odločitev posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper njihove odločbe, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če se predlagatelju poraja dvom v pravilnost odločitve sodeče sodnice in v njeno nepristranskost, mora prvenstveno uporabiti ta pravna sredstva. Tudi predlagateljeve pavšalne navedbe o poznanstvih upnice in njene mame na Okrožnem in Višjem sodišču v Mariboru ostajajo na ravni neizkazanih domnev. Odločanje o bodočih ravnanjih predlagatelja pa bi bilo preuranjeno. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno (po sodni praksi so taki denimo primeri, ko je ena od strank zaposlena na sodišču in podobno).

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Upnica je zoper dolžnika vložila predlog za izdajo začasne odredbe, ki naj nadomesti soglasje očeta (kot dolžnika) za prešolanje mladoletne hčere iz ene osnovne šole v drugo osnovno šolo v Mariboru.

2. Dolžnik predlaga določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zaradi suma pristranskosti Okrožnega sodišča v Mariboru. Navaja, da zaradi nezakonitega in pristranskega sojenja Okrožnega sodišča v Mariboru že teče pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani III P 746/2022. Nezakonito in pristransko sojenje očita sodeči sodnici in še petim sodnicam in enemu sodniku tega sodišča. V konkretnem postopku sodišču očita, da mu ni vročilo predloga za izdajo začasne odredbe v odgovor, kar daje videz pristranskosti sodnika/sodišča. Navaja še, da ima upnica na Okrožnem sodišču v Mariboru poznanstvo s sodnico porotnico A. A., mama upnice pa osebno pozna višjega sodnika Igorja Strnada na Višjem sodišču v Mariboru, kar tudi daje videz pristranskosti sodišča. Navrže še, da bo v konkretnem postopku vložil zahtevek za povrnitev škode otrokoma tudi zoper pooblaščenca upnice mag. C. C., ki je bil sodnik na mariborskem sodišču, in bi sojenje nekdanjemu sodelavcu zagotovo sodnik obravnaval v korist nekdanjega sodelavca. Zaradi navedenega predlaga, naj Vrhovno sodišče določi za postopanje in odločanje v tej zadevi drugo okrožno sodišče. 3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Delegacijo je torej mogoče dopustiti predvsem takrat, kadar bi bila določitev drugega pristojnega sodišča smotrna zaradi razlogov ekonomičnosti in v tistih primerih, ko je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samo zadevo, ampak lahko nanjo vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Predlagatelj delegacije mora zato navesti in utemeljiti konkretne razloge in okoliščine, ki se nanašajo na prav vse sodnike stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ki bi lahko pri razumnem človeku in v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti sojenja na tem sodišču. 5. Okoliščin, ki jih navaja predlagatelj, ni mogoče uvrstiti med „druge tehtne razloge“ v smislu 67. člena ZPP. Odpravi dvoma v pravilnost odločitev posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper njihove odločbe, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če se predlagatelju poraja dvom v pravilnost odločitve sodeče sodnice in v njeno nepristranskost, mora prvenstveno uporabiti ta pravna sredstva. Tudi predlagateljeve pavšalne navedbe o poznanstvih upnice in njene mame na Okrožnem in Višjem sodišču v Mariboru ostajajo na ravni neizkazanih domnev. Odločanje o bodočih ravnanjih predlagatelja pa bi bilo preuranjeno. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno (po sodni praksi so taki denimo primeri, ko je ena od strank zaposlena na sodišču in podobno).

6. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.