Jedro

S pravnomočno odločbo toženca z dne 12. 8. 2002 je bilo odločeno, da je vzrok tožnikove telesne okvare od 1. 9. 2000 poškodba izven dela. Ker je v pravnomočno odločbo mogoče posegati le z izrednimi pravnimi sredstvi, pri tožniku pa tudi ni prišlo do sprememb v stanju telesne okvare, ki bi bile podlaga za priznanje novih pravic, na podlagi tožnikove zahteve za priznanje pravice do invalidnine v višjem znesku ni mogoče posegati v vzrok invalidnosti in je tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev poškodbe pri delu kot vzroka invalidnosti neutemeljen.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 27. 2. 2009 in št. ... z dne 14. 4. 2009, na ugotovitev, da je vzrok telesne okvare poškodba pri delu z dne 23. 7. 2000 ter v posledici tega zahtevek na priznanje višjega invalidnine, zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženke z dne 27. 2. 2009 in 14. 4. 2009 ter tožniku odmerilo višjo invalidnino za telesno okvaro VI. stopnje zaradi posledic poškodbe pri delu in sicer od 1. 5. 2009 v višini 55,79 EUR na mesec, od 1. 7. 2009 v višini 57,07 EUR na mesec, od 1. 7. 2010 v višini 57,75 EUR na mesec in od 1. 7. 2011 dalje v višini 58,02 EUR na mesec ter toženko zavezalo, da je dolžna tožniku plačati razliko med že izplačanimi zneski invalidnine in odmerjenimi zneski s to sodno odločbo in mu naprej izplačevati invalidnino v mesečnih zneskih za nazaj.

Zoper sodbo se pravočasno pritožuje toženka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnika v celoti zavrne kot neutemeljen oz. podrejeno, da pritožbi ugodi, razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Meni, da je v izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje po eni strani ugotovilo, da je s pravnomočno odločbo z dne 12. 8. 2002 tožniku že bila priznana pravica do invalidnine za VI. stopnjo telesne okvare, ki je nastala 1. 9. 2000 kot posledica poškodbe izven dela in ima tako tožnik invalidnino odmerjeno od 1. 12. 2001 dalje v znesku 7.062,42 SIT. Po drugi strani pa je sodišče v zvezi z novim predsodnim postopkom glede priznanja višje denarne dajatve, ponovno ugotavljalo vzrok že pravnomočno priznane 50 % telesne okvare ter zaključilo, da se tožniku odmeri višja invalidnina za VI. stopnjo telesne okvare zaradi posledic poškodbe pri delu od 1. 5. 2009 dalje. Odločitev sodišča, da je o pravnomočnem vzroku že priznane 50 % telesne okvare, nastale dne 1. 9. 2000 dopustno odločati v novem postopku, je materialnopravno zmotna. Bistveno je, da je bilo z odločbo z dne 12. 8. 2002 pravnomočno odločeno o višini, vzroku in datumu nastanka telesne okvare. V navedeno pravnomočno odločbo se bi lahko poseglo le z izrednimi pravnimi sredstvi, pod pogoji in na način, kot ga skladno z določbo 249. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) določa 4. odstavek 225. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 in naslednji). Tožnik v zahtevi ni uveljavljal izrednih pravnih sredstev, rok za vložitev obnove postopka pa je tožnik že zamudil, saj se po preteku treh let od dokončnosti odločbe obnova ne more več predlagati (263. člen ZUP). Sodišče je vezano na pravnomočnost in kar je pravnomočno razsojeno je treba šteti za resnično. Tako izhaja tudi iz zadeve VIII Ips 103/2009 z dne 15. 2. 2011. Pri tožniku ni prišlo do spremembe telesne okvare ali do nastanka nove telesne okvare in je toženka tako pravilno odločila, da tožnik nima pravice do invalidnine za telesno okvaro v višjem znesku.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno.

Iz dejstev, ugotovljenih pred sodiščem prve stopnje izhaja, da je toženka glede vzroka telesne okvare že odločila z odločbo z dne 12. 8. 2002, s katero je bila pri tožniku ugotovljena 50 % telesna okvara zaradi poškodbe izven dela. Bistveno je, da je navedena odločba postala pravnomočna. V okviru zahteve tožnika z dne 19. 9. 2008 za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro v višjem znesku je bilo ugotovljeno, da gre pri tožniku za stanje po amputaciji desne goleni, torej za 50 % telesno okvaro po točki VII A točka 3 (izguba noge v desni goleni s funkcijsko dobrim krnom) od 1. 9. 2000 zaradi poškodbe izven dela. Pri tožniku tako ni prišlo do sprememb v stanju telesne okvare, kakor je bilo ugotovljeno že s pravnomočno odločbo z dne 12. 8. 2002. Poseg v takšno pravnomočno odločbo je v skladu s 4. odstavkom 225. člena ZUP možen le z pravnimi sredstvi, določenimi z zakonom. Pravnomočna odločba sicer ni absolutno nespremenljiva, saj je njene nepravilnosti mogoče sanirati z izrednimi pravnimi sredstvi, vendar v spornem primeru tudi izredno pravno sredstvo ni bilo vloženo. S pravnomočno odločbo toženke dne 12. 8. 2002 je bilo odločeno tudi o vzroku poškodbe in sicer tako, da je poškodba na podlagi katere je tožniku bila priznana telesna okvara, posledica poškodbe izven dela.

Na podlagi invalidnosti in telesne okvare pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti oz. telesne okvare, na podlagi katere je bila pridobljena pravica, razen v primerih izgube ali omejitve uživanja pravic, določenih s tem zakonom. Če nastanejo v stanju invalidnosti ali telesne okvare spremembe, zaradi katerih določena pravica preneha ali se spremeni, ta pravica preneha ali se spremeni s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe (1. in 2. odstavek 163. člena ZPIZ-1). Pri tožniku, na podlagi ugotovitev iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje, ni prišlo do sprememb v stanju telesne okvare, niti do poslabšanja ali nove telesne okvare, tožnik je le zatrjeval, da je glede vzroka potrebno upoštevati poškodbo nastalo 1. 9. 2000 kot posledico poškodbe na delu.

Ker je o vzrokih telesne okvare, nastale z navedeno poškodbo, bilo že pravnomočno odločeno in sicer, da je vzrok telesne okvare poškodba izven dela, je bilo potrebno pritožbi v skladu s 5. alinejo 358. člena ZPP ugoditi, saj je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in tožbeni zahtevek tožnika zavrniti.