Jedro

Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno izhajalo iz tretjega odstavka 226. člena ZIZ, ki določa, da če dolžnik ne izpolni obveznosti po izvršilnem naslovu, po katerem mora nekaj storiti, kar ne more namesto njega storiti nihče drug, niti v roku, ki mu ga je določilo sodišče s sklepom o izvršbi, opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni. Hkrati izda sodišče nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu, za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v II. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom odločilo, da se denarna kazen v višini 300,00 EUR, ki je bila dolžnikoma izrečena s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu In 79/2012 z dne 2. 10. 2012 izvrši tako kot to izhaja iz I.A in I.B točke izreka (I. točka izreka). Sodišče je dolžnikoma ponovno naložilo, da v naknadnem roku 8 dni izpolnita obveznost določeno v točki I. izreka sklepa o izvršbi In 79/2012 z dne 2. 10. 2012 - pisno dovolita geodetsko odmero dela zemljišča parc. št. 335 (pravilno 355) in 356/1 k.o. P. in sicer v dolžini 45 m ob cesti Slovenj Gradec - Podgorje ter v širini 65 m ob meji z A., kar predstavlja približno površino 2.925 m2, ter jima izreklo novo denarno kazen v znesku 500,00 EUR, če tega v postavljenem roku ne bosta storila. Hkrati ju je opozorilo na posledice, če tudi po izreku denarne kazni ne bosta izpolnila obveznosti iz izvršilnega naslova (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev v II. točki izreka sklepa se pritožujeta dolžnika brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V pritožbenem predlogu se zavzemata za razveljavitev izpodbijanega dela sklepa ter naložitev stroškov postopka upniku. Opozarjata na kršitve, ki bi se naj zgodile v postopku dedovanja po pokojnem J. L. Po njunem za izdajo izpodbijanega sklepa ni bilo prave pravne osnove.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je s smiselno uporabo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim delom sklepa - II. točko izreka, dolžnikoma določilo nov rok za izpolnitev obveznosti določene v točki I. izreka sklepa o izvršbi In 79/2012 z dne 2. 10. 2012 - da pisno dovolita geodetsko odmero dela zemljišča parc. št. 335 (pravilno 355) in 356/1 k.o. P. in sicer v dolžini 45 m ob cesti Slovenj Gradec - Podgorje ter v širini 65 m ob meji z A., kar predstavlja približno površino 2.925 m2, jima izreklo novo denarno kazen v znesku 500,00 EUR, če tega v postavljenem roku ne bosta storila, in ju hkrati opozorilo na pravne posledice, če obveznosti tudi po izreku denarne kazni ne bosta izpolnila.

6. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno izhajalo iz tretjega odstavka 226. člena ZIZ, ki določa, da če dolžnik ne izpolni obveznosti po izvršilnem naslovu, po katerem mora nekaj storiti, kar ne more namesto njega storiti nihče drug, niti v roku, ki mu ga je določilo sodišče s sklepom o izvršbi, opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni. Hkrati izda sodišče nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu, za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti. Glede na citirano materialnopravno podlago je sodišče najprej ugotavljalo, ali sta dolžnika obveznost, ki jima je bila naložena s sklepom o izvršbi - da pisno dovolita geodetsko odmero dela zemljišča parc. št. 335 (pravilno 355) in 356/1 k.o. P. in sicer v dolžini 45 m ob cesti Slovenj Gradec - Podgorje ter v širini 65 m ob meji z A., kar predstavlja približno površino 2.925 m2, izpolnila ali ne. Glede na listine v spisu, v katerih sta nenazadnje tudi dolžnika sama priznala, da zgoraj opisane obveznosti nista izpolnila, je zaključilo, da se po uradni dolžnosti opravi izvršba za izterjavo denarne kazni izrečene s sklepom o izvršbi (300,00 EUR), ter dolžnikoma naložilo, da v naknadnem roku 8 dni izpolnita obveznost - da pisno dovolita geodetsko odmero dela zemljišča, in jima izreklo novo denarno kazen v višini 500,00 EUR, če obveznosti v danem roku ne bosta izvršila. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje in povzema njegove razloge, ko le to zaključuje, da so v obravnavanem primeru izpolnjene predpostavke po tretjem odstavku 226. člena ZIZ, kar utemeljuje izrek nove denarne kazni za primer, če dolžnika tudi v naknadnem roku 8 dni s sklepom o izvršbi naložene obveznosti ne bosta izpolnila. Sodišče prve stopnje je v povezavi s predloženimi listinami pravilno ocenilo upnikov predlog za izrek nove denarne kazni, zato pavšalnim pritožbenim izvajanjem dolžnikov, da za izdajo izpodbijanega dela sklepa ni prave pravne osnove, ni slediti.

7. Dolžnika v pritožbi nista (izrecno) grajala višine izrečene denarne kazni, vendar je pritožbeno sodišče v tem delu opravilo uradni preizkus, ki pa ni pokazal nepravilnosti. V tej zvezi ne gre prezreti dejstva, da je glavni namen tega postopka, da dolžnika pisno dovolita odmero dela zemljišča, kar sta se sicer zavezala že s sodno poravnavo sklenjeno pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu P 213/2009 z dne 14. 9. 2011, upoštevati pa je tudi potrebno, da sama izpolnitev naložene obveznosti za dolžnika ni problematična, saj je odvisna zgolj od njune volje. Sodišče druge stopnje, glede na navedene okoliščine ocenjuje, da je v izpodbijanem delu sklepa določena denarna kazen za primer ponovne neizpolnitve obveznosti v višini 500,00 EUR, ob upoštevanju pomena dejanja in okoliščin primera, ustrezna (peti odstavek 226. člena ZIZ). Določen znesek predstavlja primeren pritisk na dolžnika, saj upoštevaje prej navedene kriterije, ni previsok, po drugi strani pa je dovolj visok, da dolžnika sili k izpolnitvi obveznosti, ki ju namesto njiju ne more nihče drug.

8. Dolžnika v pritožbi ponovno opozarjata na kršitve, ki bi se naj zgodile v zapuščinskem postopku po pokojnem zapustniku J. L. Takšne navedbe za presojo pravilnosti in zakonitosti postopka izreka denarne kazni niso relevantne, zato se pritožbeno sodišče do njih ni opredelilo. Šele, če bi dolžnika dosegla razveljavitev sodne poravnave (izvršilnega naslova) zaradi očitanih kaznivih dejanj sodnic, bi to vplivalo na predmetni izvršilni postopek in bi izvršilno sodišče izvršbo ustavilo (76. člen ZIZ).

9. Glede na vse zgoraj navedeno pritožba dolžnikov ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ), zato je neutemeljeno pritožbo z dne 20. 12. 2013 v zvezi z vlogo z dne 30. 12. 2013 zavrnilo in v izpodbijanem delu - II. točki izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 12. 12. 2013 (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. O stroških pritožbenega postopka ni bilo odločeno, ker jih dolžnika nista priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).