Jedro

Poslovna skrivnost je lahko le nerazkrita informacija, dostop do katere je zaradi aktivnega ravnanja imetnika te informacije omejen.

Sodišče druge stopnje pritrjuje toženi stranki, da je razpolagala z delavniško risbo, ki je le v prostorih tožene stranke in namenjena toženi stranki sami.

Zato je bolj verjetno, kar zadošča za odločanje v tem konkretnem primeru, da so delavniške risbe, za katere tožena stranka pojasnjuje, da jih je razvila pod imenom podložna plošča, plod njenega lastnega znanja in izkušenj.

Drži, da je omejitev dostopa do podatkov možna zgolj v izjemnih primerih. Treba je preizkušati sorazmernost položajev pravdnih strank in sicer dostopa tožeče stranke do podatkov in varovanja poslovne skrivnosti tožene stranke.

V 122.a členu ZIL-1 je urejen postopek predložitve dokazov, in sicer tistih, ki so pri nasprotni stranki. Pri tem je treba upoštevati tudi četrti odstavek 122.a člena ZIL-1, da mora sodišče po izvedbi dokaza iz prvega odstavka tega člena zagotoviti varstvo zaupnih podatkov pravdnih strank ter zagotoviti, da se sodni postopki ne uporabljajo v slabi veri z izključnim namenom pridobiti zaupne podatke nasprotne stranke. Enako je določeno tudi v sedmem odstavku 124. člena ZIL-1 glede varstva zaupnih podatkov strank. Vsi členi se med sabo dopolnjujejo in so sistemsko skladni z 219b. členom ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

**Izpodbijani sklep**

1. Sodišče prve stopnje je kot poslovno skrivnost opredelilo mere in tolerance na delavniških risbah ali skicah osnovnih plošč ograj, ki so na spletni strani tožene stranke oziroma na izpisu spletne strani tožene stranke poimenovane: enostranska cestna varnostna ograja A (za objekte), enostranska cestna varnostna ograja B, enostranska cestna varnostna ograja C z distančnikom in ojačitvenim profilom, enostranska cestna varnostna ograja D z distančnikom (I. točka izreka). Tožena stranka poslovne skrivnosti ni dolžna razkriti tožeči stranki in stranskim intervenientom (II. točka izreka). Vsem osebam, ki so se seznanile ali se bodo seznanile s poslovno skrivnostjo zaradi udeležbe v tem postopku, ali imajo dostop do vlog pravdnih strank in prilog, ki vsebujejo poslovno skrivnost, se prepove uporaba ali razkritje teh poslovnih skrivnosti (III. točka izreka). Toženo stranko je pozvalo, da vsako navedbo ali listino, ki jo bo v prihodnosti navedla oziroma predložila sodišču in ki pomeni poslovno skrivnost, jo kot tako posebej označi (IV. točka izreka). Sodni izvedenec je dolžan poleg svojega izvedenskega poročila pripraviti tudi njegov povzetek v takšni obliki, da le-to ne bo vsebovalo podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost tožene stranke, vse pa v petih izvodih (V. točka izreka).

2. Sodišče prve stopnje je določilo izvedenca za področje intelektualne lastnine (področje inventivna dejavnost). Izvedenec je moral odgovoriti na strokovna vprašanja, ki se tičejo patenta tožeče stranke, da bo sodišče lahko odločilo o ničnosti in kršitvi patenta navedenih enostranskih cestnih varnostnih ograj. Zaradi razjasnitve tehničnih detajlov je izvedenec potreboval delavniške risbe ali skice z merami in tolerancami osnovne plošče ograje s pritrdilnimi vijaki tožene stranke, in sicer za varnostne ograje iz I. točke izreka izpodbijanega sklepa. Tožena stranka je sodišču sporočila, da gre pri delavniških risbah ali skicah z merami in tolerancami osnovne plošče ograje s pritrdilnimi vijaki tožene stranke za poslovno skrivnost. Ne glede na to, da se je uprla, da jih predloži v spis, jih je z vlogo 12. 2. 2021 predložila sodišču, vendar s prikritimi merami. Sodišče je ugodilo predlogu tožene stranke kot imetnika poslovne skrivnosti, da prepove uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti osebam, ki so se seznanile s poslovno skrivnostjo ali domnevno poslovno skrivnostjo samo zaradi udeležbe v postopku na podlagi tretjega odstavka 8. člena Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS). Tožeča stranka je neposreden konkurent tožene stranke, ki se na istih trgih bori za iste stranke. Tožena stranka je informacije o merah in tolerancah tovarniških risb poslovne plošče zaupala dr. A. A. za potrebe izdelave strokovnega mnenja za toženo stranko. Vendar to ne pomeni, da so poslovne informacije splošno znane ali lahko dosegljive osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. S tem je izpolnjen zakonski dejanski stan iz drugega člena ZPosS, ki določa, da poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ob izpolnjevanju nadaljnjih zahtev, in sicer: - je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij; - ima tržno vrednost; - imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost. Za toženo stranko imajo omenjene risbe in skice tržno vrednost. Tožena stranka je tako informacijo določila kot poslovno skrivnost v pisni obliki z žigom poslovna skrivnost, in s tem seznanila vse osebe, ki prihajajo z njo v stik.

3. Sodišče je ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera in ob upoštevanju sorazmernosti posega v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 219b. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) tudi naložilo izvedencu, da pregleda listine, ki vsebujejo poslovno skrivnost. Vendar ob pripravi izvedenskega poročila za tožečo stransko in stranskega intervenienta, pripravi še njegov povzetek v obliki, ki ne vsebuje poslovnih skrivnosti. Tožeča stranka bo imela možnost dajanja pripomb. Sodišče pa bo v nadaljevanju ponovno presojalo potrebnost razkritja podatkov, če bo tožeča stranka menila in ustrezno utemeljila, da je zaradi prikritih podatkov v procesno slabšem položaju. S tem tožeči stranki ne bo kršena pravica do izjave v postopku.

**Pritožba tožeče stranke**

4. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila in je uveljavljala pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 338. člena ZPP. Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi in spremeni izpodbijani sklep v I. točki, da navedeni elementi ne predstavljajo poslovne skrivnosti tožene stranke in da sodišče toženi stranki naloži, da navedene podatke razkrije in zato posledično razveljavi II., III., IV. in V. točko izreka izpodbijanega sklepa. Podrejeno pa je predlagala (1.), da sodišče druge stopnje spremeni izpodbijani sklep v II. točki tako, da se naloži toženi stranki, da je dolžna razkriti podatke iz I. točke izreka, ki so poslovna skrivnost ter (2.), razveljavi izpodbijani sklep ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

5. Tožena stranka je odgovorila na pritožbo in sodišču druge stopnje predlagala, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Zahtevala je povrnitev stroškov postopka z odgovorom na pritožbo.

**Odločitev sodišča druge stopnje**

6. Pritožba ni utemeljena.

_Glede razkritja podatkov, mer in toleranc na delavniških risbah ali skicah osnovnih plošč ograj_

7. Poslovna skrivnost je lahko le nerazkrita informacija, dostop do katere je zaradi aktivnega ravnanja imetnika te informacije omejen.1 V drugem členu ZPosS je namreč določeno, da poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije. Sodišče prve stopnje je v 2. točki razlogov izpodbijanega sklepa ugotovilo, da izvedenec za potrebe razjasnitve tehničnih detajlov potrebuje delavniške risbe ali skice z merami in tolerancami osnovne plošče ograje s pritrdilnimi vijaki tožene stranke, in sicer za ograje navedene v I. točki izpodbijanega sklepa. Tudi tožeča stranka ocenjuje, da gre za vhodne podatke, ki so bistveni za ugotovitev izvedenca, da je očitno jasno, da se ti podatki razlikujejo od že predloženih. Če bi bili vsi elementi, ki so v izpodbijanem sklepu navedeni kot poslovna skrivnost, že znani, bi izvedenec z njimi za izdelavo izvedenskega mnenja že razpolagal in ne bi od sodišča zahteval, da mu omogoči dostop do navedenih delavniških risb ali skic z merami.

8. Očitno izvedenec tudi podatkov, za katere tožeča stranka navaja, do so razvidni in izmerljivi na obcestnih ograjah, ki so postavljene ob javnih cestah, ne more primerjati s patentiranimi ograjami tožeče stranke in z uveljavljenimi kršitvami. Kot je pojasnila tožena stranka v odgovoru na pritožbo, je „simulacije“ prof. dr. A. A. izdelal zato, da bi patentirano ograjo primerjal s trditvami tožnice o patentu. Izsledki simulacij prof. dr. A. A. so relevantni zato, ker pokažejo, da se sistemi z dvema izvrtinama obnašajo popolnoma drugače, kot sistem s tremi izvrtinami, s čimer se je tožena stranka upirala tožbenemu zahtevku tožeče stranke o kršitvi patenta. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da je tožena stranka že razkrila informacije.

_Razumno ukrepanje tožene stranke, da navedene podatke ohrani kot skrivnost_

9. Tožeča stranka očita toženi stranki, da ni razumno ukrepala, da bi ohranila zadevne podatke kot skrivnost (3. alineja 2. člena ZPosS). Le za potrebe te pravde je listine, posredovane sodišču opremila z žigom „poslovna skrivnost“. Ta je v popolni diskreciji tožene stranke. Tožena stranka ni poskrbela za kakršnokoli pisno opredelitev poslovne skrivnosti preden je strankam tega postopka predložile omenjene simulacije. Sodišče druge stopnje pritrjuje toženi stranki, da je razpolagala z delavniško risbo, ki je le v prostorih tožene stranke in namenjena toženi stranki sami. Delavci so že po Zakonu o delovnih razmerjih (38. člen ZDR-1) zavezani varovati poslovne skrivnosti svojega delodajalca, saj jih delavci ne smejo izkoriščati za svojo osebno uporabo ali izdati tretjemu delodajalčevih poslovnih skrivnosti, ki jo kot take določi delodajalec. V konkretnem primeru je bilo slednje ukrepanje tožene stranke zadostno.

_Tržna vrednost podatkov_

10. V trenutni fazi postopka, ko izvedensko mnenje še ni izdelano, še ni ugotovljeno dejansko stanje, da bi lahko sodišče sklepalo ali je šlo za kršitev patenta tožeče stranke ali ne, oziroma ali je patent tožeče stranke ničen ali ne. Sodišče prve stopnje je sledilo trditvam tožene stranke, da je bil razvoj dela na delavniških risbah in tolerance plod njenega lastnega znanja in izkušenj. Seveda temu nasprotuje tožeča stranka že s tem, da gre za kršeče izdelke, ki sodijo v območje patenta, kar pa bo mogoče ugotoviti šele po izdelanem izvedenskem mnenju. Zato je bolj verjetno, kar zadošča za odločanje v tem konkretnem primeru, da so delavniške risbe, za katere tožena stranka pojasnjuje, da jih je razvila pod imenom podložna plošča, plod njenega lastnega znanja in izkušenj. To pa pomeni, da imajo za toženo stranko določeno tržno vrednost (2. alineja 2. člena ZPosS).

_Podlaga za izdajo sklepa po tretjem odstavku 8. člena ZPosS_

11. Tožeča stranka očita toženi stranki, da nikoli ni sodišču predlagala, da prepove uporabo in razkritje podatkov vsem osebam, ki so se seznanile ali se bode seznanile s poslovno skrivnostjo zaradi udeležbe v tem postopku, ali imajo dostop do vlog pravdnih strank in prilog, ki vsebujejo poslovno skrivnost. Slednje ne drži. Tožena stranka je namreč smiselno predlagala, da če izvedenec svojega dela brez omenjenih informacij ne bo mogel opraviti, je te informacije tožena stranka pripravljena razkriti, vendar pod pogojem, da izvedenec z njimi ravna v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 219b. člena ZPP in pri svojem poročilu ne razkrije niti mer, niti toleranc niti kakršnegakoli drugega podatka, ki je poslovna skrivnost tožene stranke, zlasti ne nobeni od drugih strank. Tožena stranka v takem primeru zahteva, da tako razkrite informacije sodišče zapečati in prepove odpiranje komurkoli, ki za to nima zakonskega pooblastila (vloga tožene stranke, 1. 2. 2021).

_Sorazmernost omejitve dostopa do podatkov v skladu z 219b. členom ZPP_

12. Drži, da je omejitev dostopa do podatkov možna zgolj v izjemnih primerih. Treba je preizkušati sorazmernost položajev pravdnih strank in sicer dostopa tožeče stranke do podatkov in varovanja poslovne skrivnosti tožene stranke. Tožeča stranka uveljavlja, da je zato, ker ne razpolaga s podatki, kot jih bo prejel izvedenec za izdelavo izvedenskega mnenja v bistveno slabšem procesnem položaju in je dejansko onemogočen preizkus izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje je v 11. točki razlogov izpodbijanega sklepa pojasnilo, da bo tožeča stranka po prejemu pripravljenega izvedenskega mnenja (brez poslovnih skrivnosti) imela možnost pripomb nanj. Če bo menila in to ustrezno utemeljila, da je v procesno slabšem položaju, ker pripomb ne more ustrezno podati zaradi prikritih podatkov, bo sodišče v nadaljevanju ponovno presojalo potrebnost razkritja podatkov, ki v tem sklepu predstavljajo poslovno skrivnost. Tožena stranka je kot imetnik poslovne skrivnosti namreč dokazala verjetnost konkretnih negativnih posledic zanjo, če bi tožeči stranki v postopku razkrila podatek, ki je bistven za odločitev v postopku.

13. Na drugačno stališče sodišča druge stopnje ne more vplivati sklicevanje tožeče stranke na 122.a in 124. člen Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1). V 122.a členu je namreč urejen postopek predložitve dokazov, in sicer tistih, ki so pri nasprotni stranki. Pri tem je treba upoštevati tudi četrti odstavek 122.a člena ZIL-1, da mora sodišče po izvedbi dokaza iz prvega odstavka tega člena zagotoviti varstvo zaupnih podatkov pravdnih strank ter zagotoviti, da se sodni postopki ne uporabljajo v slabi veri z izključnim namenom pridobiti zaupne podatke nasprotne stranke. Enako je določeno tudi v sedmem odstavku 124. člena ZIL-1 glede varstva zaupnih podatkov strank. Vsi členi se med sabo dopolnjujejo in so sistemsko skladni z 219b. členom ZPP. Zato ne drži pritožbeni očitek, da bi se lahko ustvaril nevaren precedens, ki bi dejansko izničil procesna upravičenja imetnikov pravic intelektualne lastnine.

14. Sodišče druge stopnje samo pripominja, da je predmet preizkusa v tem pritožbenem postopku lahko le izpodbijani sklep in zato ne more odgovarjati na razloge tožene stranke iz odgovora na pritožbo v zvezi s sklepom istega sodišča IV Pg 546/2018-81, 27. 1. 2021. Kot izhaja iz pravnega pouka (list. št. 348) zoper ta sklep ni pritožbe (prvi odstavek 363. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP).

15. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. člena, 366. člen ZPP). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

16. O pritožbenih stroških bo sodišče prve stopnje glede na uspeh v postopku odločilo v končni odločbi (šesti odstavek 163. člena ZPP).

1 Več o varstvu poslovne skrivnosti glej: L. R. Lampret, D. Neffat, Varstvo poslovne skrivnosti v pravdnem postopku, Pravna praksa št. 34-35, 19. september 2019, str. 23-25.