Jedro

Za uspešen telesni in duševni razvoj otroka je koristno, da se njegove potrebe, ne le eksistenčne, pač pa tudi npr. šport, razvedrilo, počitnice ipd. zagotavljajo kontinuirano. Če se kljub temu, da imata starša zadostne preživninske zmožnosti, ne, je otrok ogrožen.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka, kolikor se nanaša na začasno ureditev preživljanja, razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne v nov postopek.

II.V ostalem se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi.

III.Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je delno ugodilo predlogu predlagateljice in izdalo začasno odredbo, da stiki med ml. A. roj. 2013, in nasprotnim udeležencem začasno potekajo upoštevajoč želje A. in po dogovoru med staršema, najmanj enkrat tedensko popoldne in vsak drugi vikend en dan čez dan, če se starša o dnevu, lokaciji in trajanju stikov ne dogovorita drugače, pa se ti izvajajo vsak torek popoldne od 15.00 do 18.00 ure v Mercator centru v B. ter vsako drugo nedeljo od 10.00 do 18.00 ure pri čolnarni na C., kamor je deklico dolžna pripeljati mama in jo tam po stiku prevzeti oz. pride in gre deklica sama z javnim prevozom (točka I. izreka). Kar je zahtevala predlagateljica več ali drugače, to je začasno zaupanje A. v varstvo in vzgojo ter plačevanje preživnine, je zavrnilo (točka II. izreka).

2.Pritožuje se predlagateljica, uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava ter kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču predlaga, da ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe, kakršnega je podala 11. 2. 2025.

Sodišču prve stopnje očita, da je napačno ocenilo izvedene dokaze in zato odločilo v škodo A., vsa bremena skrbi, vzgoje in preživljanja pa zgrnilo na predlagateljico. Odločilo je v izključno korist nasprotnega udeleženca. Nobenega dvoma ni, da bo A. stike, ki bodo temeljili na njeni želji, zmožna realizirati, zato ni nobene potrebe, da sodišče določa lokacijo stikov. Odločitev, da stiki potekajo tri ure v trgovskem centru in osem ur v čolnarni, je neživljenjska in ni A. v korist. Poleg tega sodišče prevoze zahteva izključno od predlagateljice; s tem jo je nesorazmerno obremenilo. Edina možnost za stike je, da potekajo v bližini bivališča A. in toliko časa, kot si bo želela A. Zato predlaga, da se odločitev glede stikov razveljavi v delu, ko sodišče določa, kje in koliko časa bodo potekali.

Sodišče je odločanje o dodelitvi A. in plačevanju preživnine zanjo neutemeljeno odložilo. Nasprotni udeleženec se je oddaljil od A. in letos za njeno preživljanje ni še čisto nič plačal. Je alkoholik, ki brez zadržkov vozi, ob kombinaciji alkohola in orožja je hudo nevaren. Je v predkazenskem postopku zaradi nasilja v družini. S predlagateljico se ne moreta o ničemer sporazumeti, med seboj ne komunicirata oz. zelo redko preko SMS sporočil. Glede na vse to ni nobenega pogoja, da bi sodišče lahko A. dodelilo v varstvo, vzgojo in oskrbo nasprotnemu udeležencu, pa tudi ne za skupno starševstvo. A. želi živeti z mamo in z njo urejati vse potrebne formalnosti, ker očetu ne zaupa več. Varno se počuti le pri mami. Glede na vse to ni nobenega razloga, da se čaka z dodelitvijo A. mami in je očitek predlagateljici, da ni uspela dokazati, da bi bila deklica ogrožena, neprimeren. Pravnomočno odločitev gre pričakovati šele v dveh ali več letih. Do takrat se bo A. morala odločiti o nadaljnjem šolanju in aktivnostih v zvezi s plesom, za kar pa se nasprotni udeleženec sploh ne zanima in je za A. škodljivo čakati na končno odločitev.

Zahtevek za preživnino je sodišče zavrnilo brez izvedbe dokazov oz. je zaslišalo predlagateljico samo o višini dohodkov. Predlagateljica pojasnjuje, kako živita s A. in navaja, da je v finančni stiski, saj nasprotni udeleženec od junija lani preživnino plačuje neredno, od 1. 1. 2025 pa sploh nič. Starši so dolžni preživljati otroke in je sodišče kršilo A. ustavne pravice, odločilo je v nasprotju z določili Družinskega zakonika (DZ). Opozarja, da je velika verjetnost, da bo nasprotni udeleženec preživnino lažje plačeval sproti, kot pa vse zapadle obroke skupaj z obrestmi, ko bo sodišče sprejelo končno odločitev.

3.Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Pogoj za izdajo začasne odredbe je z verjetnostjo izkazana ogroženost otroka (161. člen DZ). Otrok je ogrožen, če je zaradi ravnanja staršev ali svojih psihosocialnih težav utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali na premoženju (167. člen DZ). V tej luči je treba interpretirati verjetnost, da bo otrok brez posredovanja sodišča ogrožen. Začasna odredba se izda samo glede vprašanja, glede katerega je otrok ogrožen in izda se taka začasna odredba, da se ogroženost odpravi ali vsaj omili. Odloča se po stanju ob zaključku glavne obravnave oz. v primeru začasne odredbe po stanju, kakršno je bilo, ko je sodišče prve stopnje sprejelo odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe. Na ta trenutek je vezano tudi pritožbeno sodišče. Po izdaji izpodbijanega sklepa nastale okoliščine so lahko razlog za izdajo nove začasne odredbe.

6.A. je po razpadu družine v letu 2021 živela izmenično z vsakim staršem po en teden. Proti koncu leta 2024 je mami potožila, da je oče veliko odsoten, da ne skrbi za prehrano, da prehitro vozi, da vozi vinjen, da kdaj pozabi priti ponjo ali jo peljati na trening plesa, da ima orožje, ki ga nezavarovanega pušča po stanovanju. Od januarja 2025 A. ne hodi več k očetu in tudi drugje osebnih stikov nimata. Z zaslišanjem predlagateljice (nasprotni udeleženec se naroka ni udeležil) in na podlagi poročil CSD, ki je opravil razgovor z obema udeležencema in s A., je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so navedbe predlagateljice z verjetnostjo izkazane, pa tudi, da si A. stikov z očetom želi. Glede na to je pravilno zaključilo, da je treba takoj začasno urediti stike med njima, vendar tako, da bodo varni za A. To, da z očetom nima nobenih stikov, namreč A. ogroža, po drugi strani pa jo ogroža pomanjkanje očetove skrbi zanjo in nekatera ravnanja očeta. V celoti je ugodilo predlogu predlagateljice, da naj se določijo stiki med A. in očetom tako, kot si želi A. Ker v tovrstnih postopkih ni vezano le na predloge udeležencev, je glede na ugotovljene okoliščine konkretnega primera sodišče ravnalo pravilno, ko je natančneje kot v predlogu predlagateljice opredelilo, kako naj se stiki izvajajo.

7.Kako natančno mora sodišče določiti stike starša z otrokom, je odvisno od sposobnosti medsebojnega komuniciranja staršev. Razmerje med udeležencema je sicer konfliktno, a vsaj minimalna komunikacija v zvezi s A. med njima obstaja. Zaradi varstva njenih koristi ni mogoče v celoti prepustiti 12-letni A., da si sama organizira stike z očetom. Skladno z izpodbijanim sklepom bodo stiki potekali načeloma tako, kot si bo želela A. Njene želje bosta morala udejaniti udeleženca. Če pa se udeleženca ne bosta mogla dogovoriti za stike v skladu z željo A., do stikov ne bo moglo priti; torej se ogroženost A. ne bi odpravila. Zato je moralo sodišče prve stopnje natančneje določiti, kdaj in kje bo prišlo do stika. To ne pomeni, da morata biti A. in oče, po tem, ko se stik vzpostavi, ves čas na istem mestu. Stik bo potekal tako in tam, kot se bosta po njegovi vzpostavitvi dogovorila A. in nasprotni udeleženec. Če ne bo drugačnega dogovora, se bo stik končal takrat in tam, kot je določilo sodišče, sicer pa skladno z dogovorom. Ob izkazani verjetnosti, da vožnja z nasprotnim udeležencem ni varna za A., je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da jo na stik in iz stika pripelje predlagateljica, ki lahko, skladno z odločitvijo prvostopenjskega sodišča, poskrbi, da A. na stik pride z javnim prevozom. Nič pa ne bo narobe, če bo za prevoz A. na stik z očetom poskrbela na drug primeren način. Prevoze je dolžna predlagateljica zagotavljati, ker se bo le na ta način lahko odpravila ugotovljena ogroženost A.

8.Materialnopravno pravilna in v skladu z utrjeno sodno prakso je tudi odločitev o zavrnitvi predloga predlagateljice za začasno zaupanje A. njej. V zadevah vzgoje, varstva in preživljanja otrok imajo začasne odredbe velik neposreden vpliv na končno odločitev, zato je pri njihovi izdaji potreben še posebej restriktiven pristop. To izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča RS Up-410/01. Pred izvedbo vseh relevantnih dokazov in sprejemom končne odločitve lahko sodišče otroka zaupa v varstvo in vzgojo enemu od staršev le, če ugotovi, da je otrok ogrožen prav zato, ker ni zaupan v varstvo in vzgojo enemu staršu. Take izjemne okoliščine niso verjetno izkazane.

9.Utemeljena pa je pritožba zoper odločitev o zavrnitvi predloga za določitev začasne preživnine. Z verjetnostjo je izkazano, da nasprotni udeleženec za preživljanje A. že več mesecev nič ne prispeva. Do polnoletnosti morata oba starša preživljati svoje otroke tako, da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotavljata življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj (prvi odstavek 163. člena DZ). Starš, ki otroka ne preživlja v svojem gospodinjstvu, mora k njegovemu preživljanju prispevati preživnino v mesečnem znesku (peti odstavek 183. člena DZ). Glede na izdano začasno odredbo nasprotni udeleženec A. v svojem gospodinjstvu ne bo več preživljal. Preživnina mora biti primerna za zagotavljanje telesnega in duševnega razvoja otroka in mora zajemati zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka (190. člen DZ). Gotovo je za uspešen telesni in duševni razvoj otroka koristno, da se njegove potrebe, ne le eksistenčne, pač pa tudi npr. šport, razvedrilo, počitnice, ipd. zagotavljajo kontinuirano. Če se, kljub temu, da imata starša ustrezne preživninske zmožnosti, ne, je otrok ogrožen in je potrebna intervencija sodišča. DZ izdajo začasne odredbe o preživljanju otroka izrecno predvideva v 6. alineji prvega odstavka 162. člena. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo (341. člen ZPP). Moralo bi že v postopku za izdajo začasne odredbe okvirno ugotoviti preživninske zmožnosti staršev in potrebe A. ter oceniti, ali bo predlagateljica brez škode za A. razvoj in lastno preživljanje lahko do konca postopka sama preživljala A.

10.Glede na obrazloženo je bilo treba pritožbi predlagateljice delno ugoditi in izpodbijani sklep v odločitvi o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe za določitev preživnine razveljaviti in v tem obsegu zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). V preostalem delu, to je glede odločitve o začasnem izvajanju stikov nasprotnega udeleženca s A. ter zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe, s katerim bi sodišče A. začasno zaupalo v varstvo in vzgojo predlagateljici, je pritožbo zavrnilo in v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 15. členom ZIZ).

11.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Skladno s pravnim poukom je vložila "ugovor in pritožbo", pritožbeno sodišče pa vlogo obravnava kot pritožbo, saj ima predlagatelj začasne odredbe položaj upnika v izvršilnem postopku, upnik pa pravnega sredstva ugovora po zakonu nima.

2Prim. npr. sklep VSL IV Cp 3119/2016.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 161, 162, 162/1, 162/1-6, 163, 163/1, 167, 183, 183/5, 190