Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V upravnem izvršilnem postopku je dovoljena le pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, zato zavezanec ne more uspeti z ugovori, ki se nanašajo na pravilnost odločbe, ki se izvršuje.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep o dovolitvi izvršbe št. 356.2-0458/91 z dne 20.11.1992, s katerim je urbanistična inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane, ugotovila, da je postala njena odločba št. 356.2-0458/91 z dne 16.9.1991 izvršljiva dne 12.10.1991, dala tožnici naknadni rok, da do 20.12.1992 odstrani objekt na zemljišču parc.št. 1293/4 k.o. ... in vzpostavi na zemljišču prejšnje stanje, sicer bo to opravila urbanistična inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe Ljubljana po delavcih ekipe za odstranjevanje nedovoljenih gradenj dne 25.1.1993 ob 8.30 uri. Prvostopni inšpekcijski organ je tudi odločil, da pritožba ne zadrži izvršbe, o stroških pa bo izdan poseben sklep. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe zavrača tožbene ugovore in pojasnjuje, da je v upravnem izvršilnem postopku dovoljena le pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo in z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Tožena stranka ugotavlja, da je bilo ob kontrolnem pregledu dne 5.3.1992 ugotovljeno, da tožnica ni v roku izpolnila z odločbo št. 356.2-0458/91 z dne 16.9.1991 naloženih obveznosti. Tožena stranka še pojasnjuje, da je pravno nepomembno, zakaj si tožnica še ni pridobila lokacijskega dovoljenja za sporni objekt in da tudi ni pomembno, za kakšen namen bo objekt uporabljala, sicer pa je sama ob inšpekcijskem pregledu dne 15.4.1991 izjavila, da gradi počitniški objekt. Tožnica v tožbi navaja, da tožena stranka ni upoštevala, da je prvič že v letu 1987 prosila za izdajo lokacijskega dovoljenja, in nato ponovno dne 11.10.1991, vendar o tej njeni zadnji vlogi še ni bilo odločeno. Meni, da ne bi smelo biti njej v škodo, če upravni organi z molkom in opustitvijo dolžnih dejanj o njeni vlogi ne odločijo. Sklicuje se na izjavo Krajevne skupnosti ..., da spada zemljišče, na katerem je tožnica zgradila sporni objekt, v 8. kategorijo in ni uporabno za kmetijsko obdelavo, ker ga ob vsakem večjem nalivu poplavi potok, ki po njem teče. Tudi sicer se zemljišče nahaja prav na robu zazidljivega območja in bi bilo zato primerno, da se na njem zgrajeni objekt legalizira. Ker so po mnenju tožnice izpolnjeni vsi pogoji za legalizacijo spornega objekta, naj bi izvršljivost odločbe odpadla in je dovolitev izvršbe brezpredmetna. Dalje še navaja, da bodo tudi zanjo veljale določbe interventnega zakona, ki predvideva moratorij za prisilne izvršbe. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.
V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi iz razlogov izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne. Tožba ni utemeljena.
V stvari gre za izvršitev odločbe urbanistične inšpekcije Mestne uprave za inšpekcijske službe Ljubljana kot upravnega organa prve stopnje z dne 16.9.1991, po kateri je bila dolžna tožnica v roku 8 dni po prejemu odločbe odstraniti z zemljišča parc.št. 1293/4 k.o. ... počitniški objekt v tlorisni izmeri 7,7 x 6,0 m in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje na lastne stroške. Že tožena stranka je v izpodbijani odločbi tožnici pravilno pojasnila, da je v upravnem izvršilnem postopku dovoljena le pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo (1. odstavek 280. člena zakona o splošnem upravnem postopku). To pomeni, da v izvršilnem postopku zavezanec ne more uspeti ne z ugovori, ki bi se nanašali na pravilnost odločbe, ki se izvršuje, in ne z ugovori, ki se ne nanašajo na pravila izvršilnega postopka.
V tožbi tožnica uveljavlja ugovore, ki jih je pravilno zavrnila že tožena stranka kot ugovore, ki se ne nanašajo na izvršbo. V zvezi s tožbenim ugovorom, da je že pred leti zaprosila za izdajo lokacijskega dovoljenja, sodišče pojasnjuje, da bi bila le pravnomočna lokacijska odločba podlaga za ustavitev izvršbe. Če je tožnica zahtevala odlog prisilne izvršbe, ki ga je omogočal zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93), pa bo o legalizaciji njenega objekta itak odločeno v posebnem postopku.
Ker je izpodbijana odločba zakonita, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2.odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki se uporablja kot republiški predpis po 4. členu ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).