Jedro

O odpisu prispevkov za socialno varnost zaradi neizterljivosti je pristojen odločati izvršni svet občinske skupščine le na podlagi obrazloženega predloga davčnega organa.

O knjižbi zastavne pravice na zavezančevih nepremičninah se ne odloči z upravno odločbo; občinski izvršni svet knjižbo zastavne pravice le predlaga.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Izvršnega sveta Skupščine občine z dne 20.7.1992 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo tožena stranka ni ugodila tožničini vlogi za odpis družbenih obveznosti v višini 244.955,00 SIT; odločila je, da se zaradi zavarovanja davčnega dolga na tožničinih nepremičninah vknjiži zastavna pravica v korist občine. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da se tožničina vloga nanaša na odpis prispevkov za socialno varnost za leto 1990 in 1991 in na obresti od teh prispevkov, odločitev pa opira na mnenje Republiške uprave za javne prihodke - Izpostave in Centra za socialno delo.

V tožbi tožnica navaja, da je opravljala storitveno dejavnost iz krznarstva kot obrtnica od 1.9.1980 do 8.4.1992, ko je morala zaradi nezmožnosti kritja osnovnih stroškov obrt odjaviti. Davek iz dejavnosti je redno plačevala, prispevkov pa ni sposobna plačati. Meni, da tožena stranka za izdajo take odločbe ni bila pristojna. Ker odpis prispevkov uveljavlja pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila. Kopije upravnih spisov je sodišču predložila Republiška uprava za javne prihodke - Izpostava ...

Tožba je utemeljena.

Tožničina tožba je utemeljena in sicer zaradi tega, ker tožena stranka za izdajo odločbe o odpisu prispevkov za socialno varnost sploh ne bi bila pristojna, ampak zaradi tega, ker bi o odpisu lahko odločila le na obrazložen predlog davčnega organa, ne pa na vlogo tožnice, kot je odločila, ko njeni vlogi ni ugodila.

Plačevanje prispevkov za socialno varnost ureja poleg področnih zakonov zlasti zakon o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje (Ur. list RS, št. 48/90, 10/93 in 42/93), ki v 2. odstavku 15. člena med drugim tudi glede odpisa prispevkov zaradi neizterljivosti napotuje na določbe posebnega zakona, ki ureja plačevanje davka od osebnih dohodkov. Ta zakon je zakon o dohodnini (Ur. list RS, št. 48/90 in 34/91-I - ZDOH), ki v določbah 106. in 107. člena ureja odpis davka zaradi neizterljivosti; po določbi 1. odst. 107. člena navedenega zakona lahko izvršni svet občinske skupščine na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Če gre torej za odpis prispevkov zaradi neizterljivosti, je ob navedenem pogoju občinski izvršni svet pristojen, da po prostem preudarku o tem odloči, vendar le na obrazložen predlog davčnega organa, ki mora seveda pred tem tako dejansko stanje ugotoviti in ga v obrazložitvi svojega predloga tudi navesti.

Po 2. odstavku 107. člena zakona o dohodnini lahko organ, ki je pristojen za odpis, predlaga, da se davčni dolg zavaruje s knjižbo zastavne pravice na nepremičninah, če je zavezanec lastnik nepremičnega premoženja. Navedeni organ torej knjižbo le predlaga, o vknjižbi pa odloči pristojno sodišče. Izpodbijana odločba temelji na navedenih določbah 107. člena zakona o dohodnini. Ker pa tožena stranka z njo ni odločila o predlogu upravičenega predlagatelja, o knjižbi zastavne pravice na nepremičninah pa se ne odloča z upravno odločbo, je izpodbijana odločba nezakonita.

Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I).